Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (10.201-10.300)

  1. gostožı̑rji, m. pl. = gostožirci, Cig.
  2. gǫ́ščera, f. nizka gošča, (Dickicht), ogr.- Valj. (Rad); (gúščara, kajk.- Valj. [Rad]).
  3. goštȃra, f. = steklenica, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. gostara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  4. gǫ́tər, -tra, m., nam. boter, Št.
  5. gǫ́tra, f., nam. botra, C.
  6. govę̑dar, -rja, m. der Rinderhirt, der Rinderknecht, Mur., Cig., Jan.; tudi: govedár, Valj. (Rad); — der Rindviehzüchter, Cig.
  7. govę̑darica, f. die Rindermagd, Valj. (Rad).
  8. govedarı̑ja, f. die Rindviehzucht, Mur., Cig.
  9. govedarína, f. der Rinderhirtenlohn, Mur.
  10. govę̑darski, adj. Rindviehhirten-, Mur., Cig.
  11. govę̑darstvọ, n. die Rindviehzucht, Mur., Cig. (T.).
  12. govedorẹ̑ja, f. die Rindviehzucht, Nov.
  13. govnár, -rja, m. = govnač, C., Z.
  14. govnobȓbəc, -bca, m. = govnač, Jan., Erj. (Ž.).
  15. gọ̑vor, m. die Rede, das Gespräch; g. nastaviti o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; g. se plete na vse kite, das Gespräch spinnt sich nach allen Seiten, Jan.; — die Rede, der Vortrag; g. imeti, eine Rede halten; naučen g., memorierte Rede, govor z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); nagrobni govor, die Grabrede, Jan., nk.; = pogrebni g., Cig.
  16. govoráč, m. der Redselige, Vrt.
  17. govorčı̑n, m. der Sprecher, Dict.; der Sprecher bei Hochzeiten, Z., C.; — der Advocat, Dict., Cig.
  18. govórəc, -rca, m. der Sprecher, der Redner, Mur., Jan.; dober g., Gor.; najboljši g., Levst. (Zb. sp.).
  19. gọ̑vorən, -rna, adj. 1) zur Sprache, Rede gehörig, Jan.; govorni razpol, der Redetheil, Jan.; govorni organ, Zora; — 2) govǫ́rən, beredsam, Cig.
  20. govorẹ́vati, -am, vb. impf. zu sprechen pflegen, Dol.
  21. govoríca, f. 1) das Gerede, das Gerücht; g. je, es geht das Gerücht; g. se je raznesla po vsem mestu, das Gerücht durchlief die ganze Stadt, Cig.; po deželi je šla govorica, LjZv.; — 2) die Rede: Marsikdaj se govorica ti zmeša, Preš.; — das Gespräch, die Unterhaltung, Cig., Jan.; ne poide mu tako naglo g., Jurč.; — 3) die Sprechweise: die Mundart, C.; domača g., heimatliche Klänge, C.
  22. govoríčenje, n. das Schwatzen, das Gefasel.
  23. govoríčiti, -ı̑čim, vb. impf. faseln, schwatzen, Jan., C., Gor.- Levst. (M.), BlKr.
  24. govorı̑čje, n. die Phrase(n) ( zaničlj.): poulično govoričje, Vrt.
  25. govoríłən, -łna, adj. zum Sprechen gehörig: govorı̑łni organ, das Sprachorgan, Zora.
  26. govorı̑łnica, f. 1) der Sprechsaal, Cig., Jan.; — 2) die Rednerbühne, Cig., Jan.
  27. govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
  28. govoríšče, n. die Rednerbühne, M.; božje govorišče pak je v sredi templa naredil, Jap. (Sv. p.).
  29. govorı̑telj, m. = govornik, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  30. govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid- Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
  31. govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega ( nam. o tem), Ravn.
  32. govȏrkati, -am, vb. impf. dem. govoriti (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  33. govorljìv, -íva, adj. redselig, gesprächig, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik., Zora.
  34. govorljı̑vəc, -vca, m. redseliger Mensch, kajk.- Valj. (Rad).
  35. govorljívost, f. die Gesprächigkeit, Mur., Cig.
  36. govǫ́rnica, f. 1) die Rednerin, Cig., Jan.; — 2) = die Rednerbühne, V.-Cig.; pošiljal je enakomisleče na govornico, Zv.; — 3) = govorilnica 1), C.; tudi: govorníca.
  37. govǫ́rnik, m. der Redner; — der Wortführer, Cig., Jan.; (govorník, Levst. [Nauk]).
  38. govǫ́rniški, adj. rednerisch, Cig. (T.), nk.; tudi: govornı̑ški.
  39. govǫ́rništvọ, n. die Redekunst, die Rhetorik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; tudi: govornı̑štvọ.
  40. govǫ́rnost, f., V.-Cig., Jan., pogl. govorstvo.
  41. gọ̑vorski, adj. 1) die Rede betreffend: govorska cvetka, die Rednerblume; — 2) V.-Cig., pogl. govorniški.
  42. gọ̑vorstvọ, n. die Redekunst, V.-Cig., Jan., Cig. (T.).
  43. govorúlja, f. die Sprechmaschine, h. t.- Cig. (T.).
  44. govorȗn, m. der Maulmacher, der Phrasenmacher, Cig., Let.; der Großsprecher, Cig.
  45. govorȗnstvọ, n. die Großsprecherei, Cig.
  46. govorúš, m. der Plauderer, Jan. (H.); — hs.
  47. govorúša, f. die Plaudertasche, BlKr.; — hs.
  48. gozdár, -rja, m. der Förster, Nov.- C., Erj. (Izb. sp.); — der Waldhüter, Guts.
  49. gozdárjenje, n. die Forstwirtschaft, Jan., Cig. (T.); gozdarjenja se učiti, SlN.
  50. gozdárski, adj. Förster-: gozdarsko učilišče, die Forstlehranstalt, DZ.
  51. gozdȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig. (T.).
  52. gozdnár, -rja, m. der Förster.
  53. gozdnaríca, f. die Försterin, Jan.
  54. gozdnárski, adj. Förster-, Forst-, Cig., Jan., nk.; gozdnarska služba; gozdnarska učilnica, Cig.
  55. gozdnȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig., Jan., nk.
  56. gozdomę̑rəc, -rca, m. der Waldmesser, Cig.
  57. gozdorę̑ja, f. die Waldzucht, Cig., C., Bes.
  58. gǫ̑žar, -rja, m. der Kropfige, C.
  59. grȃb, m. = graber, gaber, Jan. (H.), Levst. (Rok.).
  60. grába, f. = jarek; — prim. graben.
  61. grabástati, -am, vb. impf. heftig kratzen, Z., Dol.
  62. grabȃvs, m. der Schnapphans, Cig.
  63. grabȃvsati, -am, vb. impf. = grabastati, Z.; — prim. grebavsati.
  64. 1. grábəc, -bca, m. = grabljač, Nov.- C.
  65. 2. grábəc, -bca, m. = vrabec, Štrek., Gor.
  66. grȃbək, -bka, m. kolikor se ( n. pr. sena) enkrat z grabljami pograbi, Nov.- C.
  67. grábəljnik, m. der Rechenbohrer.
  68. grábəljščak, m. = grabeljnik, C.
  69. grábən, -bna, m. = jarek; — iz nem.
  70. grȃbər, -bra, m. = gaber, vzhŠt.- C., Valj. (Rad).
  71. grȃbeštvọ, n. der Raub, ZgD.
  72. grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.- C.
  73. grabežljìv, -íva, adj. raubsüchtig, Jan., C.
  74. grabežljı̑vəc, -vca, m. der Raubsüchtige: der Plünderer, Jan.
  75. grabežljívost, f. die Raubsucht, Jan., C., Zora.
  76. grȃbežnica, f. 1) noge grabežnice, die Greiffüße, Cig. (T.); — 2) die Raubfliege (asilida), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  77. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
  78. grabı̑vəc, -vca, m. 1) der Raffer, Valj. (Rad); — der Plünderer, Cig.; — 2) rusokrili g., der Raubkäfer (staphylinus erythropterus), Erj. (Ž.).
  79. grábkinja, f. = grabljačica, C.
  80. grabljáč, m. der Recher, der Harker, Mur., Cig.; Za nas grabljače So pripravljene pogače, Danj.- Valj. (Rad).
  81. grabljačíca, f. die Recherin, C.
  82. grabljȃnje, n. das Rechen, Mur.
  83. grabljár, -rja, m. der Rechenmacher, Slom.- C., nk.
  84. grabljáti, -ȃm, vb. impf. rechen, harken, Mur., Cig., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  85. grabljȃvəc, -vca, m. der Recher, Z.
  86. grabljȃvka, f. die Recherin, Cig.
  87. gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami ( Notr.), po grabljah ( Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče- Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.
  88. grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.
  89. grabljenik, m., Cig., pogl. grabeljnik.
  90. grábljenje, n. 1) das Raffen; — das gierige Zusammenscharren; — 2) das Rechen.
  91. grábljevəc, -vca, m. der Recher, Z., Ljub.; (morda prav. grábljavec?).
  92. grábljevnik, m. = grabeljnik, Gor.
  93. grabljíca, f. 1) die Recherin, Cig., DSv.; — 2) grábljice, pl., dem. grablje, a) kleiner Rechen; — b) der Weberrechen, der Scheidekamm, V.-Cig.; — c) der Kleiderrechen, ogr.- C.
  94. grabljìč, -íča, m. = grabljač, der Recher, Cig., Polj.
  95. grabljíčevka, f. die Recherin, Polj.
  96. grabljičnják, m. der Rechenbohrer, Št.
  97. grabljı̑nje, n. Zusammengerechtes: z. B. Heu, Hal.- C.
  98. grábljišče, n. 1) der Rechenstiel; tudi: grabljíšče; — 2) die Scabiose (scabiosa sp.), Kras- Erj. (Torb.).
  99. grabljìv, -íva, adj. raubgierig, räuberisch, Cig., C.; grabljiva žival, das Raubthier, Vrt.
  100. grabljívost, f. die Raubgierde, Cig., C.; die Habgier, LjZv.

   9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA