r (101.797-101.896)

101797. žę̑vka, f. = ženjica, die Schnitterin, Jan., Mik., Kres, Kras.
101798. žézla, f. = žežel, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
101799. žę́zlọ, n. der Scepter, Cig., C.; (po drugih slov. jezikih).
101800. žezlonǫ̑səc, -sca, m. der Scepterträger, Cig.
101801. žę̑ža, f. eine langsame, langweilige, thörichte Person, SlGor.- C.; — prim. 2. žuža.
101802. žežáti, -ȃm, vb. impf. = žužati, C., Z., BlKr.
101803. žéžəł, -žla, m. die Aschen- oder Feuerschaufel, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); (žèžəł, Štrek.); — iz bav. schüssel, Štrek. (Arch.), ali morda iz it. sessola, die Schöpfkelle.
101804. žəžljáti, -ȃm, vb. impf., V.-Cig., BlKr.; pogl. žužljati.
101805. žəžnjáti, -ȃm, vb. impf., Z., pogl. žužnjati.
101806. žéžoł, -ǫ́la, m. = žežel, GBrda.
101807. žgáłən, -łna, adj. 1) Brenn-, Brand-, Senge-, Mur., Cig., Jan.; žgȃłni dar, Greg.; — žgalni tobak, der Rauchtabak, Cig.; — 2) brennbar, (žgaven) Cig.
101808. žgalína, f. eine brennende Hitze, Mur., Cig., Jan., Mik., Kras, vzhŠt.
101809. žgalínovəc, -vca, m. der Schneeball (viburnum opulus), C.
101810. žgalíšče, n. = mesto, kjer rudo žgejo in čistijo, der Platz, wo ein Haufe von Erz und Holz oder Kohlen errichtet wird, das Rostbett ( mont.), Cig.
101811. žgȃłka, f. die große Herbstheuschrecke: ž. strže, vzhŠt.- C.
101812. žgȃłnica, f. die Brennerei, das Brennhaus, die Brennhütte, Cig., Jan., C., Nov., Erj. (Min.).
101813. žgałnína, f. das Brenngeld, Cig.
101814. žgáłnost, f. die Brennbarkeit, Cig.
101815. žgálọ, n. das Brennmittel, Cig.; das Brenneisen, C.
101816. žgȃnčnica, f. das Sterzwasser, Z.
101817. žgančnják, m. der Sterztopf, C.
101818. žgánəc, -nca, m. der Sterzbrocken; pl. žganci, (Mehl zu dickem Brei gekocht), der Sterz; ajdovi, koruzni žganci; suhi žganci; žganci z mlekom; momlja kakor da bi žgance v ustih imel, er spricht, wie wenn er Klöße im Munde hätte, Cig.
101819. žgánək, -nka, m. = žganec, Mur., Mik.
101820. žganíca, f. eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein, Mur., Cig., Kres, kajk.- Valj. (Rad).
101821. žganíčən, -čna, adj. Brantwein-, M.
101822. žganína, f. = žganica, Jan., Let.
101823. žganjčè, n. dem. žganje, LjZv., Erj. (Izb. sp.).
101824. žgȃnje, n. 1) das Brennen; ž. rane; ž. apna, opeke, das Kalk-, Ziegelbrennen; — das Sengen, das Rösten; ž. kave; — das Brandopfer, Krelj; — 2) eine gebrannte Flüssigkeit, der Brantwein; ž. kuhati, Brantweinbrennen; = ž. paliti, BlKr.; (v tem pomenu nav. žganjè, Valj. [Rad], žganję́, Dol.).
101825. žganjeljȗbəc, -bca, m. der Brantweinliebhaber, C.
101826. žganjepı̑vəc, -vca, m. der Brantweintrinker.
101827. žganjepı̑vstvọ, n. das Brantweintrinken, SlN.
101828. žgánjevəc, m. der Brantweingeist, Cig., Slom.
101829. žganjíca, f. = žganica, Mur., Cig., Jan., Slom.
101830. žganjína, f. der Liqueur, Jan.
101831. žgánka, f. = polenta, C.
101832. žgȃnkljast, adj. klunkerig: žgankljasta zemlja, vzhŠt.- C.
101833. žgáti, žgèm, vb. impf. brennen ( trans.); tobak ž., Tabak rauchen, Cig., Št.; apno, opeko, olje ž., Kalk, Ziegel, Kohlen brennen; žgan svinec, kositer, Bleiasche, Zinnasche, V.-Cig.; rudo ž., das Erz durch Rösten zubrennen, Cig.; žgana ruda, geröstetes Erz, Cig.; kavo ž.; Kaffee rösten; iz žita i palinko žgejo, ogr.- Valj. (Rad); na gladko ž., glatt brennen ( techn.), Cig. (T.); lase ž., die Haare brennen; — ein brennendes Gefühl veranlassen: solnce žge, die Sonne brennt; kopriva žge; v prsih me žge, Mur.; žgoči veter, der Glutwind, Cig. (T.); žgoč, brennend, heiß, Jan.; ( prim. žgeč); — ( pren.) žgoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — žgala sta jo, sie sind gehörig gelaufen, UčT.
101834. žgȃvəc, -vca, m. eine Person, die etwas brennt, der Brenner, Cig., C.
101835. žgavíca, f. die Nessel, Guts.- Cig.
101836. žgȃvščina, f. das Brandopfer, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
101837. žgèč, žgę́ča, adj. brennend, heiß; žgeča kopriva, Mik.; žgeča voda, Mur.; — nam. žgoč.
101838. žgəčkáti, -ȃm, vb. impf. = ščegetati, kitzeln, Dol., KrGora, jvzhŠt.
101839. žgətáti, -ətȃm, žgáčem, vb. impf. = ščegetati, Cig., Mik.; ( inf. tudi: zgátati).
101840. žgę̑təc, -tca, m. = ščegetec: očesni ž., der Augenkitzel, Cig.
101841. žgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, Jan., Mik., Zora, LjZv.; — prim. žvrgoleti.
101842. žíba, f. tako zovejo gosi in race, vzhŠt., ogr.- C.
101843. žı̑bək, -bka, m. das Gänschen, C.; žibek pivče, ogr.- Valj. (Rad).
101844. žíca, f. der Draht, Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die Drahtsaite, Cig. (T.); — hs.
101845. žíčast, adj. drahtartig, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — aus Draht, Zora.
101846. žíčən, -čna, adj. Draht-, nk.
101847. žičevína, f. die Drahtware, DZ.
101848. žìd, žída, m. der Jude.
101849. žı̑da, f. = svila, die Seide; — iz nem.
101850. žı̑dan, adj. = svilnat, seiden; židane volje biti, sehr gut gelaunt sein.
101851. žı̑dək, -dka, m. das Jüdelein, Jurč.
101852. žídək, -dka, adj. dünnflüssig: židka jed, C.; — weich: zemlja je prežidka za oranje, Mik.; — schlatzig, faul (o kruhu, kostanju, slanini), C.; — biegsam, geschmeidig, Habd.- Mik., Dol.- Cig., Jan.; — weichlich, Jan.; — ž. človek, ein schwacher Mensch, C.
101853. žı̑dən, -dna, adj. Seiden-: židni črv, Danj. (Posv. p.).
101854. žídinja, f. die Jüdin.
101855. žídkost, f. die Dünnflüssigkeit, C.
101856. žídniti, žı̑dnem, vb. pf. dünnflüssig werden, C.
101857. žı̑dov, m. der Jude, Mur., Mik., Št.
101858. žı̑dovka, f. die Jüdin, Mur., Cig., Jan.
101859. žı̑dovkinja, f. die Jüdin, Mik., ogr.- M.
101860. žı̑dovnik, m. der Seidenspinner, Alas.
101861. žı̑dovski, adj. jüdisch, Mur., Cig., Jan., nk.
101862. žı̑dovstvọ, n. das Judenthum, die Judenschaft, Mur., Cig., Jan., nk.; židǫ̑vstvọ, Valj. (Rad).
101863. žı̑dovščina, f. = židovstvo, tudi: židǫ̑vščina, ogr.- Valj. (Rad).
101864. žı̑g, m. 1) der Brand: en ž. opeke, ein Brand Ziegel, Cig.; — 2) = smod, palež, die Senge, Jan.; — 3) das Brandmal: žig izdajstva, Cig. (T.); ( hs.).
101865. žigálọ, n. das Brenneisen, Cig., Jan.
101866. žígavica, f. die Brennessel, C.
101867. žı̑gica, f. das Zündhölzchen, h. t.- Cig. (T.).
101868. žigljáti, -ȃm, vb. impf., Z., pogl. 1., 2. žegljati.
101869. žígniti, žı̑gnem, vb. pf. zusammenfallen: kruh žigne, če ga veter obleti, kadar se peče, C.
101870. žìk, žíka, m. der Schmitz, Cig.
101871. žìk, interj. Nachahmung des Schalles beim Schlage mit einem dünnen, weichen, langen Gegenstande.
101872. žíkati, žı̑kam, -čem, vb. impf. schmitzen, Cig.
101873. žikljáti, -ȃm, vb. impf. = mencaje prati, Z., Dol.; žikljati in prati, Npr.-Krek.
101874. žíkniti, žı̑knem, vb. pf. einen Schlag mit einem dünnen, biegsamen Gegenstande geben, schmitzen, Cig.
101875. žìl, žíla, m. = žilj, Gor.
101876. žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.- Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv ( bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang ( min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) ( pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
101877. žílast, adj. 1) adericht, Mur.; — aderförmig, Jan.; — 2) sehnicht, Cig., Jan.; — flechsig, Jan.; — zähe, Mur.; — 3) fladerig, Cig.
101878. žilàt, -áta, adj. 1) großäderig, Cig.; — 2) sehnig, Jan.; — 3) fladerig, Jan.
101879. žílav, adj. 1) = žilat, großäderig, Cig.; — maserig, Cig., Jan.; — 2) sehnig, nervig; ž. človek; — zähe: žilavo meso; žilav les; — žilavo železo, das Frischeisen, Cig. (T.); — 3) träge, SlGor.- C.
101880. žílavəc, -vca, m. 1) ein träger Mensch, SlGor.- C.; — 2) neka rastlina, Valj. (Rad); prim. žiličnjak.
101881. žilavíti, -ím, vb. impf. frischen: ž. železo, Cig. (T.).
101882. žílavka, f. = bikovica, der Ochsenziemer, Let.- C.
101883. žílavost, f. die Zähigkeit.
101884. žíłən, -łna, adj. 1) Ader-: žı̑łni trip, žilno tripanje, der Aderschlag, Cig.; — 2) žilna ruda, die Gangart ( mont.), Cig.; žilni križ, zwei sich durchschneidende Gänge, das Scharkreuz, Cig. (T.).
101885. žílica, f. dem. žila; 1) das Äderchen; — 2) suha ž., die Flechse, Jan.; — 3) die Rippe (an Blättern), Cig., Jan.; — die Flader, die Maser im Holz und Stein, Jan.; die Zaser ( bot.), Cig. (T.).
101886. žíličast, adj. geädert, masericht, Cig.; žiličasto krilo, Nov.
101887. žíličav, adj. kleinäderig, Cig.
101888. žíličnjak, m. der Wegerich (plantago), vzhŠt.
101889. žilína, f. der Waid (isatis tinctoria), Cig.
101890. žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče- Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.- Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
101891. žìlj, žílja, m. 1) = vrv pri napregi, der Strang, Gor.- Levst. (M.); — žilji, die Wagenstränge, C., Dalm.; — 2) kravja veriga, Koborid- Erj. (Torb.), Tolm.; — tudi: železen klinec na koncu kravje verige, ki se vtiče v kolut na drugem kraju, Vrsno- Erj. (Torb.); — 3) das Joch für einen Ochsen (jarmček in kamba), Notr.; — prim. bav. sil, Riemen, Geschirr für Zugvieh, Erj. (Torb.).
101892. žı̑ljak, m. die Hundsrippe (plantago lanceolata), Št.- Erj. (Torb.); — pogl. žiljnjak 3).
101893. žíljati, -am, vb. impf. = žmikati, mencati, reiben: perilo, roke ž., Malhinje- Erj. (Torb.).
101894. žı̑lje, n. coll. die Adern, das Geäder, Jan.; das Adersystem, das Gefäßsystem, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
101895. žı̑ljštan, m. neka čudna stvar, ki jo stari gadje delajo; kdor dobi ž., ima vsega obilo, kar hoče, Npr.- Glas.; — prim. srvn. sigestein, sigelstein, Stein von wunderbarer Wirkung, Štrek. (LjZv.).
101896. žı̑łnast, adj. nervig, sehnig, Dict.

   101.297 101.397 101.497 101.597 101.697 101.797 101.897 101.997 102.097 102.197  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani