r (101.697-101.796)

101697. žę̑mlja, f. die Semmel; — iz nem.
101698. žę̑mljica, f. dem. žemlja.
101699. žę̑mljička, f. dem. žemljica.
101700. žę́mnahti, f. pl. = praznik oznanjenja M. D. (25. marcija), Motnik ( Št.)- Navr. (Let.).
101701. žę́mnahtnica, f. (tudi pl.) = žemnahti, Motnik ( Št.)- Navr. (Let.).
101702. žemolẹ̀z, -lẹ́za, m., C., pogl. zimolez.
101703. žemolẹ̑znica, f. neko jabolko, Ščav.- C.
101704. žéna, f. das Weib; divja ž., die Wald- oder Bergnymphe, Cig.; bela ž., (= der Tod), C.; bele žene, rojenicam podobna bitja, C., Poh.- Pjk. (Črt.); častite žene = žalik-žene, Zilj.- Jarn. (Rok.); — das Eheweib, die Ehefrau: moja žena.
101705. žę̑nba, f. = ženitev: kaj te moja ž. skrbi? Koborid- Erj. (Torb.).
101706. žənə̀c, -ncà, m. der Schnitter, Meg., Dict., Jarn., Trub., Dalm.; — prim. ženjec.
101707. ženetína, f. ein großes Weib, C.
101708. ženíca, f. dem. žena; das Weibchen; dobra ž.
101709. žę́nih, m. der Bräutigam, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.
101710. ženíkəlj, -klja, m. der Bergsanikel (sanicula europaea), Cig., Valj. (Rad), Fr., SlGor.- C.
101711. ženíłən, -łna, adj. heiratsfähig, (-iven) V.-Cig.
101712. ženílọ, n. 1) das Heiraten: biti za ženilo, heiratsfähig sein, Cig.; — die Hochzeit, C.; — 2) die Heiratslust des Mannes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); ženilo se ga prijema, er bekommt Lust zu heiraten, Cig.
101713. žę́nim, m. = ženin, Guts., Kor.- Cig., Mik.
101714. žę́nin, m. der Bräutigam; ž. in nevesta, die Brautleute.
101715. žénin, adj. des Eheweibes; ženin imetek.
101716. 1. ženíšče, n. der Frauenzwinger, Cig.; der Harem, C.
101717. 2. žę́nišče, n. das Weiblein, Zv.; — prim. ženščè.
101718. ženı̑tba, f. = ženitev, Valj. (Rad); (-dba), Prip.- Mik.
101719. ženı̑tən, -tna, adj. Heirats-, Cig., Jan.; ženitno oblačilo, Schönl., Bas.; ženitno pismo, der Heiratsschein, M.; — nam. ženitvən.
101720. ženı̑təv, -tve, f. die Heirat (des Mannes); biti za ž., heiratsfähig sein.
101721. ženı̑təvski, adj. Heirats-, Hochzeits-, C.; ženitevska dovolitev, der Eheconsens, Levst. (Nauk).
101722. žéniti, žę́nim, vb. impf. verheiraten: svojega sina ženi, er trifft Anstalten zur Verheiratung seines Sohnes, er sucht ihn zu verheiraten; na hlače, na roke ž., ohne Vermögen verheiraten, Nov.; — ž. se, heiraten (vom Manne); taki se ženijo, ki nimajo nič; auf Freiersfüßen gehen, in Heiratsumständen sein; ženi se; kje se neki ženi? wo freit er doch? — ptice se ženijo, die Vögel paaren sich.
101723. ženı̑tke, -tək, f. pl. = ženitki, Rez.- Baud.
101724. ženı̑tki, m. pl. die Hochzeit, C.
101725. ženitnína, f. 1) die Hochzeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); ženitnino imeti, Hochzeit halten, Mur., Cig.; — 2) das Heiratsgut, Cig.
101726. ženitovȃnje, n., pogl. ženitvovanje.
101727. ženı̑tva, f. = ženitev.
101728. ženitvȃnje, n. die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan., Kremp.- M.; ( nam. ženitvovanje).
101729. ženitvȃnski, adj. Hochzeits-, Cig., Jan.; ženitvansko oblačilo, Guts. (Res.)- Mik.; ž. raj, ženitvansko pismo, Preš.; ( nam. ženitvovanski).
101730. ženítvən, -tvəna, adj. Hochzeits-, Verehelichungs-.
101731. ženı̑tvənik, m. der Hochzeiter, C.
101732. ženitvína, f. das Hochzeitsmal, C.
101733. ženitvovȃnje, n. die Hochzeit, M.; (pravilna oblika nam. ženitvanje ali ženitovanje).
101734. ženitvovȃnski, adj. Hochzeits-, Ehe-: ženitvovanske zglasnice, Ehemeldzettel, Levst. (Nauk).
101735. ženitvováti, -ȗjem, vb. impf. Hochzeit halten, M.
101736. žənjáč, m. der Schnitter, Kras- Erj. (Torb.), BlKr.
101737. žənjačíca, f. die Schnitterin, BlKr.
101738. žənjčíca, f. = ženjačica, jvzhŠt.
101739. žənjə̀c, -njcà, m. der Schnitter, Cig., Jan., Valj. (Rad).
101740. ženjénje, n. die Eheschließung, Cig.
101741. žənjíca, f. die Schnitterin.
101742. žənjík, m. der Schnitter, C.
101743. žənjı̑vọ, n. das zu schneidende Getreide auf dem Acker, C.
101744. žənjkínja, f. die Schnitterin, Mur., (ženk-), Npes.-Vraz, vzhŠt.
101745. žénka, f. 1) das Weibchen; — 2) lepa ž. = denka, neka hruška, C.
101746. žę̑nkati, -am, vb. impf. = žeti, Npes.- C.
101747. žénkica, f. dem. ženka; das Weibchen, Mur., das Frauchen, Jan.
101748. ženočȃstje, n. der Frauencultus, Zora.
101749. žę́nof, m. der Senf; — iz nem.; pogl. gorušica.
101750. žę́nsəv, -sva, m. der den gleichen Namen hat, der Namensgenoss, Cig., Mik.; — pogl. ženso.
101751. žę́nska, f. die Weibsperson, das Frauenzimmer; ženskam se prikupovati; (tudi se sklanja kot adj.: ženskih, ženskim, Cig.).
101752. žę́nski, adj. weiblich, Weiber-; ž. glas, ženska obleka; ž. spol; ž. jok, pa mačje solze = Weiberthränen sind Krokodilsthränen, Cig.
101753. žę́nskin, adj. = ženski, SlGor., ogr.- C.
101754. žę́nskost, f. die Weiblichkeit, Cig.; (po polj.).
101755. žę́nso, -ota, m. = žensev, Cig., Mik., Štrek.; — prim. it. (ven.) zenso, Mik. (Et.).
101756. žę̑nstvọ, n. 1) das Weibergeschlecht, das Frauenvolk; naše ž., unsere Weiber, Frauen; — 2) die Weibheit, Cig.; — 3) = ženska, Guts., Jan.; — tudi: ženstvọ̀, Valj. (Rad).
101757. ženščák, m. der Weibernarr, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Jan.
101758. žę́nšče, -eta, n. das Weiblein: kako ženšče je to! Zv.
101759. žę́nščina, f. = ženska, Cig., Jan., Zv.
101760. žentẹ̑nje, n. die Maiblume (taraxacum officinale), Vrsno- Erj. (Torb.); ( nam. žehtenje?); prim. žehtelnica.
101761. ženúh, m. der Weibernarr, Z.
101762. žę̑nža, f. eine plauderhafte Person, vzhŠt.- C.
101763. ženžáti, -ȃm, vb. impf. nicht weiter kommen bei einer Arbeit, vzhŠt.- C.; — prim. žužnjati.
101764. ženžȃvəc, -vca, m. der Zauderer, der Plauderer, vzhŠt.- C.
101765. žèp, žépa, m. der Sack an einem Kleidungsstück, die Tasche; v ž. seči, in die Tasche greifen; žepe prazniti komu; — prim. tur. džéb, Mik. (Et.).
101766. žépast, adj. sackartig, C.
101767. žȇpəc, -pca, m. dem. žep; gorski ž., der Färbeginster (genista tinctoria), C.
101768. 1. žȇpək, -pka, m. dem. žep; das Täschlein.
101769. 2. žȇpək, -pka, m. = ožepec, Cig., C., Senožeče- Erj. (Torb.), Medv. (Rok.).
101770. žépən, -pna, adj. Sack-, Taschen-; žę̑pna ura, die Taschenuhr; žepni robec, das Taschentuch.
101771. žepíca, f. die Gallerte, die Sulze, Cig., Vrtov. (Km. k.).
101772. žépič, m. dem. žep; das Täschchen; tudi: žę̑pič.
101773. žę̑pka, f. = žep, die Tasche, ogr.- Valj. (Rad).
101774. žéplọ, n. = žveplo.
101775. žepníca, f. 1) der Taschendeckel, vzhŠt.- C.; — 2) (ura) žę̑pnica, die Taschenuhr, Jan. (H.).
101776. žə̀pnọ, n. das Floßloch im Floßofen, Cig.; das Schürloch, Jan.; das Ofenloch, C.; — der Krater, Trst. (Let.), Vest., Nov.; — pogl. žekno.
101777. žę́slọ, n., Jan., pogl. žezlo.
101778. žestíka, f. eine Art Ahorn, Notr.- Z., Slc.- C.; — prim. žestilj.
101779. žestílj, m. französischer Ahorn (acer monspessulanum), hrv. Primorje- Erj. (Torb.).
101780. žestína, f. der Geist ( chem.), C.; vinska, lesna ž., der Wein-, Holzgeist, DZ.; — hs.
101781. žestı̑nski, adj. geistig ( chem.), C., DZ.; žestinske pijače, Bes.; — prim. žestina.
101782. žestòk, -ǫ́ka, adj. 1) heftig, arg, C.; ž. boj, SlN.; ( hs.); — 2) muskulös, Habd.- Mik.
101783. žę̑təc, -tca, m. der Schnitter, Mur., Danj.- Mik.
101784. žę́tək, -tka, adj., Dict.- Mik., BlKr.- Let., pogl. židek.
101785. žę̑tən, -tna, adj. Ernte-, Danj.- M.; — ( nam. žetvən).
101786. žę̑təv, -tve, f. der Getreideschnitt, die Getreideernte; ob žetvi, zur Schnittzeit; pšenična, ajdova ž., die Weizen-, Heidenernte.
101787. žéti, žánjem, vb. impf. mit der Sichel abschneiden; schneiden; pšenico, travo, praprot ž.
101788. žę́tje, n. das Abschneiden mit der Sichel.
101789. žę̑tnik, m. der Monat Juli, Ben.
101790. žetnína, f. der Schnitterlohn, Cig., Jan.
101791. žę̑tva, f. = žetev.
101792. žę̑tvən, -tvəna, adj. Ernte-, Mur.
101793. žetveníca, f. neko jabolko, C.
101794. žetvę́nka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
101795. žetvína, f. das mit der Sichel Abgeschnittene, C.; — der Schnitt, die Ernte, Jan.
101796. žę̑vəc, -vca, m. = žənjec, der Schnitter, Jan., Notr.- Z.

   101.197 101.297 101.397 101.497 101.597 101.697 101.797 101.897 101.997 102.097  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani