r (101.497-101.596)

101497. žákəlj, -klja, m. = vreča, der Sack; mačko v žaklju kupiti = etwas ungesehen kaufen oder übernehmen; — iz nem.
101498. žȃkəljc, -kəljca, m. dem. žakelj.
101499. žáklata, f., Notr., pogl. žatlaka.
101500. žakljevína, f. die Sackleinwand, Cig., Jan.
101501. žákljič, m. dem. žakelj.
101502. žàł, žȃli, f. 1) das Leid, der Schmerz, V.-Cig., Jan., C.; nobena žal bi se mu ne bila zgodila, Ravn.; zakaj moriti Davida, ki vam ni nobene žali storil? Ravn.; ne delajte nikomur nobene žali! füget niemandem ein Leid zu! Cig., C.; kako žal zadeti komu, jemandem ein Leid zufügen, C.; na žal reči komu kaj, jemandem Leides sagen, BlKr.- DSv.; — pl. žali, die Schmerzen, C.; — 2) žal mi je, es thut mir leid; žal mi je, da se nisva videla; ž. mi je koga, česa, es thut mir leid um jemanden, etwas; Žal mu je gospe, Npes.-K.; žal mu je denarja; ni mi žal te mrve pisanja, Levst. (Nauk); založniku ni bilo žal ni dela ni troškov, Levst. (Nauk); = žal mi de, dene, C., Z., Jsvkr.; žal mi je za kaj, za koga; — žal! leider! nk.
101503. žàł, žála, adj. leid: žala beseda, ein kränkendes Wort, C.; kaj žalega komu storiti, jemandem etwas zuleid thun; Žale misli v srcu ni, Preš.; Pri nas je dost' žalega, Npes.-K.; — tudi indecl.: žal beseda, ein leides Wort, Cig., Kr.; Žal besede v ustih ni, Preš.
101504. žála, f. das Leid, Jan.; — der Verdruss, C.; vse mi dela na žalo, Z.
101505. žáłbəlj, -blja, (-bəljna), m. = žajbelj, M.
101506. žȃłca, f. dem. žal f.; ein kleines Leid, Ravn.- C.
101507. žȃłəc, -łca, m. = želo, der Stachel, Mur., Št.- Cig., Jan., Mik.
101508. žáłən, -łna, adj. 1) Trauer-, Jan., Zora, C., nk.; žȃłna oprava, das Trauerkleid, C.; — 2) kränkend, beleidigend, Cig., ogr.- C.
101509. žálibog, interj. leider! Cig., Jan., C., nk.; (= žali Bog! = smili se Bogu! C.); — prim. hs. žalibože (in nem. leider Gottes!).
101510. žálica, f. dem. žala; ein kleines Leid, C.; das Leid, Jan.
101511. žálik-žéna, f. "žalikžene, den serbischen Vilen entsprechend, in Unterkärnten; dagegen svete, bele, čestljive žene in Oberkärnten; ahd. sālīg: salige frauen", Mik. (Et.).
101512. žalíłən, -łna, adj. kränkend, beleidigend, Cig., Jan., nk.
101513. žalı̑təv, -tve, f. die Kränkung, die Beleidigung, Cig., Jan., nk.
101514. žáliti, -im, vb. impf. 1) kränken, beleidigen, verletzen; to me žali! to žali moje poštenje, moje pravice; — 2) = obžalovati: bedauern: žalim, da ..., SlN.; moj pot Bog žali! Kast.- C.; ( hs.); — 3) žali se mi česa = žal mi je česa: ni se mu žalilo ne potov, ne težav, ne gotovine, Str.
101515. žalı̑tva, f. = žalitev, Mur.
101516. žalı̑vəc, -vca, m. der Beleidiger, der Verletzer, Cig., Jan.
101517. žalı̑vka, f. die Beleidigerin, Jan.
101518. žaljénje, n. das Kränken, die Beleidigung.
101519. žaljìv, -íva, adj. kränkend, beleidigend, Cig., nk.
101520. žaljívost, f. das Kränkende, das Beledigende (an einer Rede, einem Benehmen), Cig., nk.
101521. žȃłnica, f. 1) das Klageweib, Cig., Jan., Vrt.; — 2) der Nachruf (einem Verstorbenen gewidmet): ž. po, za kom, Cig. (T.).
101522. žałník, m. der Beleidiger, Cig., C.
101523. žálọ, n. = želo, Rib.- Mik.
101524. žalóba, f. das Trauern, der Schmerz, C.; — die Wehmuth, Jan., Cig. (T.), C.; das Bedauern, Jan., C.; žalobo izreči, Levst. (Močv.).
101525. žalóbən, -bna, adj. traurig, wehmüthig, klagend, Jan., C., nk.
101526. žalomı̑ł, -míla, adj. wehmüthig, Zora.
101527. žalospẹ̀v, -pẹ́va, m. der Klagegesang, Jan.
101528. žálost, f. die Traurigkeit, die Trauer; ž. in veselje; v hiši je bila velika ž. po smrti gospodarjevi; srčna ž., der Seelenschmerz, Cig., C.; na (v) veliko mojo žalost, zu meinem großen Leidwesen, Cig., nk.; na žalost! leider, Cig. (T.), DSv.
101529. žálostən, -stna, adj. traurig; ves ž. sem; ž. obraz; žalostno se držati; žalostni glasovi, žalostna pesen; žalostna novica; žalosten česa biti, über etwas traurig sein, C.; sam sebe sem ž., C.; — žalostna vrba, die Trauerweide, Erj. (Izb. sp.).
101530. žalostíłən, -łna, adj. betrübend, nk.
101531. žalostı̑nka, f. das Klagelied, Jan.; — die Elegie, Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
101532. žalostíti, -ím, vb. impf. betrüben; — ž. se, sich betrüben, sich kränken, sich grämen, Cig., M.
101533. žalostìv, -íva, adj. = žalostljiv, Z.
101534. žalostljìv, -íva, adj. = žalostilen, Mur., C.
101535. žalostníca, f. 1) das Trauergedicht, Cig., Jan.; — = žalostinka, Jan.; — 2) die Trauerblume, C.; — vrba ž., die Trauerweide, Jan., Cv.
101536. žalostováti se, -ȗjem se, vb. impf. trauern, sich grämen, Mur., ogr.- C.
101537. žaloščénje, n. die Betrübnis, Danj.- Valj. (Rad).
101538. žalováłən, -łna, adj. das Trauer-, Jan., nk.; žalovȃłnọ leto, das Trauerjahr, žalovalno oblačilo, das Trauerkleid, Cig.
101539. žalovȃnje, n. das Trauern.
101540. žalováti, -ȗjem, vb. impf. 1) trauern; ž. po kom, nach jemandem trauern, den Verlust jemandes betrauern; — Leid tragen, Cig., nk.; — ž. po domu, Heimweh haben, Z.; ž. nad čim, nad kom, sich über jemanden oder etwas betrüben, etwas, jemanden beklagen, Cig.; tudi: ž. črez kaj; ž. koga, betrauern, um jemanden trauern, Cig., Jan., C.; neverniki mene žalujo, Trub.; Sedem let sem čakala, Sedem ga bom žal'vala, Npes.-K.; — bereuen: grehe ž., C., Krelj, ogr.- Valj. (Rad); — 2) = žaliti 1), kränken, Mur., C.
101541. žalovȃvəc, -vca, m. der Trauernde, Cig., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
101542. žalovȃvka, f. die Trauernde, Z.; das Trauerweib, die Klagefrau, Cig., Jan., C.
101543. žalovȃvski, adj. Trauer-, Cig.; ž. ovoj, die Trauerbinde, V.-Cig.; žalovavska pesen, das Trauergedicht, Cig.
101544. žalovı̑t, adj. trauervoll: ž. dan, ein Trauertag, Ravn.- C.; žalovito, jammervoll, Cig. (T.); — hs.
101545. žalovníca, f. das Trauerlied, C.
101546. žáłta, f. 1) die Herbe (des Speckes, Fettes), der ranzige Geschmack, C.; — 2) ein widerwärtiger Mensch, Cig., M.; psovka: žalta človečja! Cig.; — 3) die Sommersprosse, kajk.- Valj. (Rad).
101547. žáłtav, adj. ranzig; žaltava mast, Cig.; žaltavo olje, C.; — ( pren.) missmuthig, Cig.; — misslich, Kr.; to bi bilo žaltavo! Jurč.; danes je žaltava, heute geht es schlecht, Kr.
101548. žałtavẹ́ti, -ím, vb. impf. ranzig sein, Jan., Hip.- C.
101549. žałtavína, f. der ranzige Geschmack, C.
101550. žáłtavost, f. die ranzige Beschaffenheit, das Ranzigsein, der hantige Geschmack, Cig., Bes.
101551. žalȗjka, f. = vrba žalostnica, Cig., Zv.
101552. žámanje, n. = kar pri tesanju (žamanju) odpada, KrGora.
101553. žámati, -am, vb. impf. (ein Brett, einen Balken) nach der Schnur behauen, C., Z.; — žamane deske so povsod lepo gladke, SlGor.- C.; — prim. nem. säumen (?), C.
101554. žámet, m. der Sammt; pamet je boljša ko žamet.
101555. žámetast, adj. sammtartig, Cig., Jan.; — sammten.
101556. žámetən, -tna, adj. aus Sammt, sammten, Sammet-; žametna obleka.
101557. žámetnica, f. 1) die sammtene Kopfborte der Mädchen, vzhŠt.- C.; — 2) die Sammtblume (tagetes patula), Št.- C.
101558. žámetnik, m. die Sammtblume (tagetes patula), Cig.
101559. žámetov, adj. aus Sammt, sammten; žametova kapa.
101560. žamolẹ̀z, -lẹ́za, m. neki grm, vzhŠt.- C.; — prim. zimolez.
101561. žámplaka, f., C., pogl. žantlaka.
101562. žánjavəc, -vca, m. ein wildwachsendes, wohlriechendes, rosmarinartiges Kraut, C., Rib.- M.; das Kreuzblümchen (polygala chamaebuxus), (-njevec) Nov., Robič ( Nkol.); — der rauhe Bohnenstrauch (cytisus hirsutus), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. žanžav (?).
101563. žánjavica, f. = žanjavec, (-njevica) Nov.
101564. žánjəc, -njca, m. = ženjec, der Schnitter, Cig., M.
101565. žánjevəc, -vca, m., Nov., pogl. žanjavec.
101566. žanjíca, f., Jan., pogl. ženjica.
101567. žántlaha, f. = žantlaka, Z.; (žantloha, jvzhŠt.).
101568. žántlaka, f. = žatlaka, Cig., Kr.
101569. žánžav, adj. 1) etwas gebräunt ( z. B. von reisenden Trauben), C.; — 2) ranzig, Hal.- C.; ( prim. žolt).
101570. žanžavẹ́ti, -ím, vb. impf. sich färben ( v. Trauben), C.
101571. žátlaka, f. die kurzstielige Handaxt der Zimmerleute, die Bartaxt, Cig.; — ( "soll 'Schlachthacke' sein", Mik. (V. Gr. I. 357.)); (žatloga, Dict.; žatloka, Kras, Gor.).
101572. žȃžica, f. dem. žaga, das Säglein, Cig., C.
101573. žbíca, f. das Nägelchen, Cig.; — nageljnova ž., die Gewürznelke, Cig.; = klinčeva ž., Jan.; — prim. žrebelj.
101574. ždẹ̑nje, n. das Hinbrüten, Cig.
101575. ždẹ́ti, -ím, vb. impf. unbeweglich, vor sich hinbrütend dasitzen, hocken oder liegen, kauern; tiho sem za-se ždel, Jurč.; mi drugi smo tiho ždeli vsak v svojem kotu, Erj. (Izb. sp.); — warten, lauern, C.; — kümmerlich leben, vegetieren, Jan., Notr.- C.
101576. ždẹ́vati, -am, vb. impf. = ždeti, Mik.
101577. ždìč, -íča, m. = naslonjač ob peči, kjer sede posebno stari ljudje, der Sorgenstuhl, Tolm.- Erj. (Torb.); — rak čemi v svojem ždiču (in seinem Versteck), Erj. (Izb. sp.); — prim. zdič.
101578. žè (žę̑), adv. schon; že zdaj; že velja, es gilt schon; že vem, ich weiß es schon; (iz: uže); — prim. vže.
101579. žebati, -am, vb. impf. kratzen, Jarn.
101580. žẹbə̀ł, -blà, m. = žrebel.
101581. žẹbə̀lj, -bljà, m. = žrebelj.
101582. žẹbíce, f. pl. Gewürznelken, Lašče- Erj. (Torb.).
101583. žẹbník, m. der Nagelbohrer, Gor.
101584. žę́dən, -dna, adj. = žejen, Ščav.- C., Danj. (Posv. p.).
101585. žədẹ́ti, -ím, vb. impf. = ždeti, Lašče- Erj. (Torb.), Notr.; kaj žediš in tuhtaš? Zv.; — ruhig daliegen: plotom in ogradam ostanki so žedeli tam pa tam, Let.; žedela je dobrava, Bas.
101586. žę́ga, f. 1) brennende Sonnenhitze, Valj. (Rad); — 2) die Senge, Št.- Jan. (H.).
101587. žę̑gəc, -gca, m. ein starker Kerl, Cig., Z., Notr.
101588. žę́gən, -gna, m. der Segen; — der Ostersegen; žegna komu dati pokusiti; — iz nem.; pogl. blagoslov.
101589. žę́genpanj, m. neko drevo, Npes. (Caf)- Pjk. (Črt.); — prim. nem. Segenbaum, Säbenbaum (juniperus sabina), Štrek. (LjZv.).
101590. žəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. kitzeln, C., Z., jvzhŠt.; ("žigitati", Meg.); — pogl. ščegetati.
101591. 1. žegljáti, -ȃm, vb. impf. rieseln, Cig.; sanft rauschen, C.; dež prijetno žeglja, Z., BlKr.; — zwitschern, C.; piščanci žegljajo (žigljajo), Z.; — wispeln, Jan.; — prim. ščegljati.
101592. 2. žəgljáti, -ȃm, vb. impf. kitzeln: bolha me žeglja (žiglja), Z.
101593. žę́gnanje, n. 1) das Segnen; — 2) das Kirchweihfest; danes je ž. pri tej cerkvi.
101594. žę́gnati, -am, vb. pf. ( impf.) segnen; kruh in vino ž.; cerkev ž.; Bog žegnaj! Gott segne! (pozdrav pri obedu, južini a. večerji sedečim); — iz nem.; pogl. blagosloviti.
101595. žegnávati, -am, vb. impf. = žegnovati.
101596. žegnováti, -ȗjem, vb. impf. ad žegnati.

   100.997 101.097 101.197 101.297 101.397 101.497 101.597 101.697 101.797 101.897  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani