Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

r (10.101-10.200)

  1. gorkọ̑ta, f. 1) die Wärme; gorkota ubogih dobrota; — 2) = gorečnost, der Eifer, die Hitze, C.
  2. gorkọ̑tən, -tna, adj. hitzig, Jan.; = gorek, Jan.
  3. gorljìv, -íva, adj. 1) brennbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — 2) eifrig, feurig, Hal.- C., ZgD.
  4. gorljı̑vəc, -vca, m. der Eiferer, C.
  5. gorljívost, f. 1) die Brennbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Eifer, die Inbrunst, Cig., Hal.- C.
  6. gǫ̑rman, m. = gornik, C.
  7. gǫ̑rna, f. die Abgabe vom Weinberge, außer dem Zehent, das Bergrecht, Mur., Cig., C.
  8. gȏrnat, adj. = gorat, Jan.
  9. gornatína, f. das Gebirgsland, C.
  10. gorníca, f. 1) die Bergrealität: der Weingarten, Z.; — die Bergwiese, Jan.; — 2) = gorna, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: gǫ̑rnica.
  11. gornı̑čnik, m. der Bergrechtsholde, der Berghold (kdor gornico plačuje), Mur., Cig.
  12. gorničnják, m. = gorničnik, Mur., Danj.- Mik.
  13. gornı̑ja, f. gorniški urad, Cig.
  14. gǫ̑rnik, * m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.- Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
  15. gornína, f. = gornica 2), SlN., jvzhŠt.
  16. gornı̑ški, adj. das Bergrecht betreffend, Z.
  17. gornják, m. 1) der Oberländer, der Bergbewohner, C.; — 2) der von den Gebirgen her wehende Wind, der Bergwind, Cig.; der Nordwind, C.; der Westwind, Jarn.; gọ̑rnjak: sivi sever, mrzli zdolec, suhi gornjak, Saleška dol.- Kres (IV. 404.); — 3) kdor je gornico ali gornino plačeval (pred 1848. l.), Valj. (Rad); — 4) gọ̑rnjak, gornji del kake reči, Valj. (Rad); — der Oberschlusssatz (propositio praemissa maior), Cig. (T.).
  18. gọ̑rnji, adj. der oberhalb oder oben befindliche, der obere; g. konec, das obere Ende; gornja ustnica, die Oberlefze; gornja hiša, die Bodenkammer, Cig.; — prim. gorenji.
  19. gọ̑rnjica, f. 1) das obere Stockwerk des Bauernhauses, das Obergemach, das Bodenzimmer, Cig., C., Burg., Vrt.; (gornica:) On puhne v svitlo gornico, Vod. (Pes.); — 2) das Rauchloch, das Luftloch eines Zimmers, C.
  20. gǫ̑rnọ, n. = gornica, gornina, das Bergrecht, C., Mik.
  21. gornostȃj, m. das Hermelin, Jan., C.; — rus.
  22. gornostȃjevina, f. das Hermelinfell, Cig.
  23. gorocvẹ̀t, -cvẹ́ta, m. das Feuerröschen, das Adonisröschen (adonis vernalis), Cig.; — hs.
  24. gorogrȃnščica, f. neka trta, Celje- Erj. (Torb.).
  25. gorokàz, -káza, m. die Gebirgskarte, Cig. (T.).
  26. goropìs, -písa, m. die Orographie, Jan., Cig. (T.).
  27. goropı̑səc, -sca, m. der Orograph, Cig., Jan.
  28. goropísən, -sna, adj. orographisch: goropı̑sni zemljevid, die Gebirgskarte, Jes.
  29. goropı̑sje, n. die Orographie, Cig., Jan.
  30. gorostàs, -stása, m. der Riese, Cig. (T.), Prip.- Mik.; — hs.
  31. gorostásən, -sna, adj. riesig, nk.; — hs.
  32. gorovèz, -vę́za, m. die Bartflechte (usnea), Tuš. (B.); — hs.
  33. gorovìd, -vída, m. = gorokaz, Cig., C.
  34. gorovı̑t, adj. gebirgig, Mur., Cig., Mik.
  35. gorovı̑tost, f. gebirgige Beschaffenheit, Cig. (T.).
  36. gorǫ̑vje, n. das Gebirge, die Gebirgsgruppe, Cig., Jan., Cig. (T.).
  37. górski, adj. Berg-, Gebirgs-; gorsko jezero, der Gebirgssee; — gorska gospoščina, die Bergobrigkeit, staro pismo iz l. 1630.- Let. 1887., 313.
  38. gȏrstvọ, n. das Gebirgssystem, Jan., Cig. (T.), C., Jes.
  39. gǫ̑ršati, -am, vb. impf. verschönern, Cig.; — g. bolnika, einen Kranken aufbringen, Cig.; — prim. gorši 2).
  40. gǫ̑rščak, m. 1) = gornik 1), staro pismo iz l. 1630.- Let. 1887., 314.; — 2) der Berghold, Hal.- C.; — 3) der Wildbach, C., Z.
  41. górščina, f. 1) die Berggegend, C.; — 2) das Bergrecht, die Berggiebigkeit, Cig., Rec., LjZv.; kmet nam daje desetino in gorščino, LjZv.; — 3) der Bergholdenbesitz, Rec.
  42. gǫ̑rščnik, m. die Blaumeise (parus coeruleus), Frey. (F.).
  43. goršek, m., v starih listinah, pogl. gorščak 1).
  44. gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.- DSv.; gorša dekleta, Npes.- Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
  45. goršica, f. = gorčica, Cig., Jan.
  46. goršı̑čnica, f. Cig., pogl. gorčičnica.
  47. gȏrta, adv. = gori, hinauf, KrGora- DSv.
  48. gortánəc, -nca, m., Cig., pogl. grtanec.
  49. gorúha, f. der Meersenf (bunias erucago), C.; — prim. stsl. goruha, Senf.
  50. gorȗp, adj., Levst. (Zb. sp.), pogl. gorjup.
  51. gorúšica, f. der Senf, Guts.- Cig., Jan. ( stsl., hs.); — die senfblättrige Zackenschote (bunias erucago), Z.
  52. gorúšičən, -čna, adj. Senf-, Jan.
  53. gosár, -rja, m. 1) der Gänsehirt, Cig., C., Z., Zora; — 2) der Gänsehändler, Cig., Jan.
  54. gosaríca, f. 1) die Gänsehirtin, Cig.; — 2) die Gänsehändlerin, Jan.
  55. gosaríčica, f. das Gänsemädchen, Cig.
  56. gosẹ̑ničar, -rja, m. 1) der Raupenleser, Cig.; — 2) rumenonogi g., die gelbbeinige Raupenschlupfwespe (microgaster glomeratus), Erj. (Ž.).
  57. gosẹ̑ničarka, f. die Raupenfliege (tachina), Erj. (Z.).
  58. gosę́r, -rja, m. der Gänserich, C.
  59. goslár, -rja, m. 1) der Geiger, der Violinspieler; gǫ́slar, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Geigenmacher, Mur., Cig., Jan.; — 3) der kleine Steißfuß (colymbus minor), Cig.; der schwarzhalsige Seetaucher (eudytes glacialis), Frey. (F.); — 4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.
  60. gosláriti, -ȃrim, vb. impf. den Geiger abgeben, geigen: g. po krčmah, SlN.
  61. gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Podkrnci- Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.
  62. gospodȃrčək, -čka, m. dem. gospodarec: bajeslovno bitje; dober duh (v nar. pripovedkah), Glas. II. 115.
  63. gospodárčən, -čna, adj. = gospodaren, Jan.
  64. gospodárən, -rna, adj. wirtschaftlich, haushältig, V.-Cig., Jan., Gor.- DSv.
  65. gospodaríca, f. = gospodinja, Mur., Cig.
  66. gospodaríčica, f. dem. gospodarica, Dict.- Mik.
  67. gospodarı̑tən, -tna, adj., Mur., pogl. gospodaren.
  68. gospodarı̑təv, -tve, f. = gospodarjenje, Mur.
  69. gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.- Jan. (Slovn.).
  70. gospodárjenje, n. 1) das Herrsein, das Schalten und Walten; — der Wirtschaftsbetrieb, die Haushaltung; — die Gebarung; das Grassieren; — 2) das Beherrschen; — prim. gospodariti.
  71. gospodarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = gospodariti, Guts., Zora.
  72. gospodarljìv, -íva, adj. wirtschaftlich, Cig.
  73. gospodȃrnica, f. die Haushälterin, Mur.; die Meierin, Jan.
  74. gospodȃrnik, m. der Haushälter, Mur., Ravn.; der Meier, der Oekonom, Jan.
  75. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
  76. gospodárski, adj. einen Hausherrn betreffend, ihm entsprechend, Wirtschafts-, Oekonomie-; gospodarski opravki; gospodarsko ponosen, Glas.
  77. gospodȃrstəvce, n. dem. gospodarstvo, kleine Wirtschaft, Vrt.
  78. gospodȃrstvən, -tvəna, adj. Wirtschafts-, Verwaltungs-; gospodarstveno leto, das Verwaltungsjahr.
  79. gospodȃrstvọ, n. die Wirtschaft; die Oekonomie; g. prevzeti, oskrbovati; kmetsko g., die Bauernwirtschaft; umno g., rationelle Oekonomie; (v)zgledno g., eine Musterwirtschaft, Nov., nk.; hišno g., die Hauswirtschaft; žensko g., die Weiberwirtschaft; — narodno g., die Nationaloekonomie, Cig. (T.), nk.; politično g., die politische Oekonomie, Cig. (T.); državno g., der Staatshaushalt, Cig. (T.).
  80. gostarı̑ja, f. 1) = gostaštvo, M.; — 2) po nem. Gasterei, Cig., Jan., Jsvkr., Bas.
  81. gostarína, f. das Tafelgeld, Jan.
  82. gostı̑łničar, -rja, m. der Gastwirt, Cig., Jan., nk.
  83. gostı̑łničarica, f. = gostilničarka, Jan. (H.).
  84. gostı̑łničarka, f. die Gastwirtin, nk.
  85. gostı̑łničarski, adj. Gastwirt-: g. obrt, nk.
  86. gostı̑łničarstvọ, n. die Gastwirtschaft, Jan.
  87. gostı̑nčar, -rja, m. = gostilničar, Jan., Ravn.; — prim. gostinec.
  88. gostı̑nčarica, f. = gostilničarica, Jan.
  89. gostoímrast, adj. dichtaderig (o lesu), C.
  90. gǫ́stọkrat, adv. oftmals, Mur., Cig., C., Danj. (Posv. p.), Zora.
  91. gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
  92. gostokŕvən, -vna, adj. dickblütig, Cig.
  93. gostomèr, -mę́ra, m. der Dichtigkeitsmesser, das Aräometer, Cig., Jan.; Cig. (T.), DZ. g. z lestvico, das Scalenaräometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); odstotni g., das Procentenaräometer, Sen. (Fiz.).
  94. gostopę́rən, -rna, adj. = gostopernat, Jan.
  95. gostopę̑rnat, adj. dichtbefiedert, Cig.
  96. gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič ( Let.).
  97. gostostrẹ̑łka, f. die Mitrailleuse, nk.
  98. gostožę̑rci, m. pl. = gostožirci, Valj. (Rad).
  99. gostožę̑rčiči, m. pl. = gostožirci, Dalm.
  100. gostožı̑rci, m. pl. die Plejaden, Mur., Cig., Jan., Met.

   9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA