nov (701-800)

701. uravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad uravnati.
702. uravnovȃvəc, -vca, m. der Einrichter, der Ordner, der Regulierer, nk.
703. usinǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. als Sohn adoptieren, Mur., Cig., Jan.
704. usinǫ̑vljenəc, -nca, m. der Adoptivsohn, Mur., C., DZ.
705. usnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln (bei den Webern), Cig.; — gründen, Cig.; — abkarten, Cig.; — prim. osnovati.
706. ustanǫ̑va, f. die Gründung, die Stiftung, die Festsetzung, Cig., Jan., C., nk.
707. ustanǫ̑vək, -vka, m. die Festsetzung, die Satzung, C.
708. ustanǫ́vən, -vna, adj. Gründungs-, Stiftungs-, Cig., Jan., nk.; ustanǫ̑vnọ pismo, der Stiftsbrief, Cig., Jan., nk.
709. ustanovílọ, n. die Feststellung, die Bestimmung, Cig. (T.), Levst. (Nauk, Močv.); die Satzung, das Statut, Cig., Jan., DZ.; ustrojno u., das Organisationsstatut, DZ.; redovna ustanovila, die Ordensstatuten, Cv.; — die Stiftung, Jan., C.
710. ustanovína, f. 1) die Stiftung, DZ., Levst. (Nauk); — 2) der Stiftungsbetrag, Jan. (H.).
711. ustanovı̑telj, m. der Gründer, der Stifter, nk.
712. ustanovı̑teljica, f. die Gründerin, die Stifterin, nk.
713. ustanovı̑təv, -tve, f. die Festsetzung, die Bestimmung, Cig., Jan.; die Gründung, die Stiftung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
714. ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.- Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
715. ustanovítiti, -ı̑tim, vb. pf. festsetzen, C., Vrt.; delati po ustanovičenih načelih, Levst. (Močv.); ustanovičene, obče vzprijete besede, Levst. (Nauk); ustanovičeni proračun, DZkr.
716. ustanǫ́vljati, -am, vb. impf., Cig., Jan., Cig. (T.); pogl. ustanavljati.
717. ustanovníca, f. die Gründerin, Mur., Cig., Jan.
718. ustanovník, m. der Festsetzer, Cig.; — der Gründer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
719. ustanovnína, f. der Gründungsbeitrag, nk.
720. vanováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich hüten, Mur.; — prim. vanati se.
721. vínov, adj. Wein-: vinova loza = vinska trta, Levst. (Zb. sp.).
722. vínovčina, f. = vinovka, (vinučina) Krelj.
723. vínovina, f. coll. Rebenlaub, Rebenzweige, Nov.- C.
724. vínovka, f. die wilde Weinrebe, C., Z.
725. vínovlje, n. die gefleckte Taubnessel (lamium maculatum), Vrsno- Erj. (Torb.).
726. vlaknovína, f. das Fasergewebe, Cig.
727. vlaknovı̑t, adj. faserig, Jan.
728. vnǫ̑vič, adv. = vnovič, neuerdings.
729. vnǫ̑vičən, -čna, adj. neuerlich: vnovična pridiga, Trub. (Post.); vnovična stava Jeruzalemskega mesta, Ravn.
730. vołnovàt, -áta, adj. = volnat, Cig.
731. vrȃnov, adj. verteufelt, C.; — prim. vran 2).
732. vrȃnovski, adj. = vranov: vranovsko delo! Fr.- C.
733. vznǫ̑va, adv., nam. znova, neuerdings, vzhŠt., ogr.- C.
734. vznǫ̑vič, adv. = znova, C.
735. zakonováti, -ȗjem, vb. impf. in der Ehe leben, Bes.
736. zánovet, m. der Geißklee (cytisus), Z.; — der Bohnenbaum (cytisus laburnum), Levst. (Rok.); — hs.
737. zapraznováti, -ȗjem, vb. pf. durch Feiern verlieren, verfeiern, Cig.
738. zaračunováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaračunati.
739. zasnǫ̑va, f. die Anlage, der Entwurf, Cig. (T.), C.
740. zasnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln: ( fig.) entwerfen, Cig. (T.), Zora; z. nakano, einen Plan entwerfen, LjZv.
741. zastanǫ̑va, f. = zastanovitev, Jan.
742. zastanovı̑təv, -tve, f. der Einhalt, die Einstellung, Jan.
743. zastanovíti, -ím, vb. pf. zum Stehen bringen, hemmen, Einhalt thun, Mur., Cig., Jan.; vodo z., den Wasserabfluss hemmen, Z.; kri z., das Blut stillen, Mur.
744. zaznámenovati, -ujem, I. vb. pf. mit einem Zeichen versehen, bezeichnen; zaznamenovan, bezeichnet, Dalm.; na rokah sem te zaznamenoval, Guts. (Res.); — domisli me, da ga bom slabo zaznamenoval (anschwärzen), Jurč.; (govori se nav. skrčena oblika: zaznámvati); — II. zaznamenováti, -ȗjem, vb. impf. = zaznamenjevati, nk.
745. zelenovíšnjev, adj. grünblau, Cig.
746. znamenovȃnje, n. 1) das Bezeichnen, kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Bedeutung, kajk.- Valj. (Rad).
747. znamenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bezeichnen, Mur., Jan.; — 2) bedeuten, Dict., Mur., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); pisanica ali pisanka znamenuje pisano jajce, Navr. (Let.).
748. znòv, adv. = znova, Dict., Krelj, Kast.
749. znǫ̑va, adv. = iznova, von neuem, neuerdings, Jan., C., vzhŠt.
750. znǫ̑vič, adv. neuerdings, Cig.; z. rojen, wiedergeboren, Krelj; z. sv. krst prejeti, Jsvkr.; — prim. iznovič.
751. zravnovȃnje, n. die Ausgleichung, die Compensation, Cig. (T.), DZ.
752. zravnováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1., 2. zravnati.
753. zrnovı̑t, adj. körnig, körnerreich, Jan.
754. zrnovítən, -tna, adj. = zrnovit, Jan.
755. zvonǫ́vən, -vna, adj. Glocken-: zvonǫ̑vni glas, Slom.
756. zvonovína, f. das Glockengut, die Glockenspeise, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.), Vrt.
757. zvọ̑novka, f. die Glockenblume (campanula), C.
758. žafrȃnov, adj. Safran-.
759. žafrȃnovəc, -vca, m. 1) der Safranapfel, Cig.; — 2) der Safransaft, Let.
760. žájbəljnov, adj. Salbei-.
761. žárnovi, m. pl. die Nägelmale, Valj. (Rad); — prim. žarnogli.
762. žegnováti, -ȗjem, vb. impf. ad žegnati.
763. žgalínovəc, -vca, m. der Schneeball (viburnum opulus), C.
764. žrnǫ́vəc, -vca, m. das Heidekraut (calluna vulgaris), Rodik, Obrov, Pod Gradom- Erj. (Torb.).
765. žrnovína, f. der Mühlsteinbruch, UčT.
766. žrnovščák, m. der Treibstock für die Handmühle, Hal.- C.
767. županováti, -ȗjem, vb. impf. = župan biti, nk.
768. župánovka, f. = županja, Levst. (Rok.).
769. andrẹ̑jščak, m. der Monat November, ogr.- Valj. (Rad).
770. ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.- Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.- Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.- Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.- Svet. (Rok.).
771. apníca, f. 1) die Kalkgrube, Mur., Cig.; — 2) das Kalkwasser, C.; — 3) = apnena prst, Cig., Jan., Nov.
772. atōm, m. nedeljivi, enoviti delek, das Atom.
773. babnják, m. das Serail ( zaničlj.), Nov.- C.
774. bȃjta, f. hölzerne Hütte; drvarji v gozdu, pastirji v planinah imajo bajte v začasna stanovališča; armselige Wohnhütte, die Keusche; — prim. it. baita, Mik. (Et.).
775. barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.
776. baršȗnski, adj. = baršunov, Mik.
777. 1. bẹ̑g, m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.- C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.- C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.
778. belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.
779. bẹljakovı̑nski, adj. Eiweiß-, Nov.
780. bȇtva, f. 1) = betvo, der Halm, Cig., M., vzhŠt.; der Schaft, Tuš. (B.); — 2) der Volksstamm, Nov.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik., Št.
781. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
782. bı̑lfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
783. bı̑lfanje, n. sajenje bilf, Nov.
784. bilijǫ̑n, m. milijon milijonov, die Billion, Cig. (T.).
785. bíncəlj, -clja, m. die Fleischkrone über dem Pferdehufe, die Fessel, Cig., Jan., C., Nov.; — prim. fincelj.
786. bíti, bı̑jem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.
787. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
788. bı̑zgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.
789. blagougǫ́dən, -dna, adj. 1) wohlgefällig: očem b., Vrt.; — 2) gefällig: izza novih blagougodnih nasvetov, durch weitere gefällige Intervention, Levst. (Močv.); — stsl.
790. blȃtnat, adj. = blaten, Cig., Jan., Nov.
791. blátọ, * n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.
792. blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
793. blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.- Baud.); — prim. stsl. blizu.
794. blǫ̑dnja, f. 1) das Irren, der Irrgang, Cig., C.; — die Verirrung, der Irrthum, Jan., Cig. (T.); — 2) wirres Durcheinander, das Wirrsal, Nov., ZgD.; — der Irrwahn, Jan., Cig. (T.).
795. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
796. bobíka, f. 1) die Beere: borovica ima bobike, C.; brinova b., die Wacholderbeere, Cig.; — 2) die Arzneipille, Cig.
797. bȏbje, n. coll. die Beeren: brinovo bobje, C.
798. bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.
799. bòš, adv. ja freilich ( iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.
800. brákovica, f. eine Art Kuchen, Nov.- C.; pl. brakovice, ob Ščavnici; — prim. pirovica.

   201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani