Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

nov (2.010-2.109)

prvẹ̑snica, f. ein Weib, das zum erstenmal geboren hat, Mur., V.-Cig.; eine Kuh mit dem ersten Kalbe, Cig., C., Nov., Dol.
pŕvẹšnji, adj. der frühere, der ursprüngliche, SlN., Nov.- C.; vprašaj prvešnje ("pèrvišne") žlahte, Dalm.; najprvešnji, der allererste, Rec.
prvodóbən, -bna, adj. der ersten Zeitperiode angehörig, anfänglich, Nov.- C.
prvostǫ̑łnica, f. die Metropole, Nov.- C., Raič (Slov.).
prvováti, -ȗjem, vb. impf. der erste sein, Ravn.; K. je prvoval v vseh latinskih šolah, Navr. (Kop. sp.); den Vorrang haben, Nov.- C.; den Ton angeben, Jan.
pšę̑nki, m. pl. die Finnen, (všenki) C., Nov.; (šenki) Cig.; — pogl. pšenek 1).
puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
puhlíčən, -čna, adj. = puhličav: puhlična ilovica, Nov.
pustolǫ̑vəc, -vca, m. der Abenteurer, Nov., nk.
pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
rȃč, m. kraljevski r. (placetum regium), Cig. (T.), Nov.- C.
račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.
radovánka, f. das Freudenlied, Let., Nov.
rȃkla, f. = dobro debela in dolga palica, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); der Pfahl, der Rebenpfahl, Jan., Štrek., Nov., DZ.; — dež gre kakor rakle, es regnet in Strömen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — ein starker, ästiger Rebenpfahl, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. rak'l = ostrv 1).
ránjevəc, -vca, m. das Kreuzkraut (senecio nemorensis), v Trnovskem gozdu- Erj. (Torb.).
rapúlja, f. 1) die Trespe (bromus), Cig., Nov.; — 2) = paberek na trti, Z.; — prim. rep.
rȃšč, -ı̑, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
rášča, f. das Wachsthum, der Wuchs, Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.; drevesna r., Jarn. (Sadj.); daješ raščo kalu, Ravn.; naj pogleda nje (trte) deblo in raščo, Vrtov. (Vin.); oni škrope, Ti pa raščo deliš, Burg.
rašę̑ljika, f. die Machaleb-Kirsche (prunus mahaleb), Kras, Trnovo- Erj. (Torb.), Štrek.
ravnolę́žən, -žna, adj. in einem Niveau liegend, Cig. (T.); — = vodoraven, horizontal, Vrt., Nov.
ravnomę̑rje, n. = somerje, das Ebenmaß, Cig., Jan., Nov.
ráza, f. 1) die Ritze, die Spalte, Nov., Rihenberk, Vreme- Erj. (Torb.), Štrek.; Rolandova r., der Rolandspalt, Silvijeva r., der Sylvische Spalt, Erj. (Som.); — 2) der Strich ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — raze v obličju, die Züge im Gesichte, V.-Cig.; moške raze, Glas.; — 3) neka riba: der Engelroche, Cig.
razbòj, -bója, m. 1) r. (ladje), der Schiffbruch, C.; — 2) das Gemetzel, der Kampf, Dalm.; imeti r. z nadlogami in izkušnjavami, Ravn.- Valj. (Rad); — der Straßenraub, Met.; — der Raub, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj, DZ.; peljati svoje ljudi na razboj, mit seinen Leuten einen Raubzug unternehmen, Nov.
razbǫ́rən, -rna, adj. überlegt, besonnen, Cig., Jan., Levst. (Nauk), BlKr.; razborna stanovitnost, Cv.
razbȗka, f. = rabuka, Jan., Nov.
razdǫ̑bje, n. der Zeitraum, die Periode, der Zeitabschnitt, Cig. (T.), C., DZ., Nov., SlN.; volilno r., die Wahlperiode, DZ.
razdvǫ̑jba, f. 1) die Zweitheilung, Cig. (T.), Let.; — 2) die Trennung, der Zwiespalt, Nov.- C.
razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent ( math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Rihenberk- Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.
razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.
razkròj, -krója, m. die Zersetzung, die Analyse ( chem.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), DZ., Nov.; električni r., die Elektrolyse, Sen. (Fiz.); — r. svetlobe, die Zerstreuung des Lichtes in Farben, Žnid.
razkȗžba, f. die Desinfection, Cig. (T.), DZ., Nov.
razlastı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Cig., DZ., Nov., nk.
razlégniti se, -lę̑gnem se, vb. pf. hallend sich verbreiten, erschallen, wiederhallen, Cig., Jan., Cig. (T.); novica se je razlegnila po vsej deželi, Glas.
raznȃšati, -am, vb. impf. ad raznesti; 1) nach verschiedenen Richtungen tragen, austragen; pisma, časnike r.; — zerstreuen; veter pleve raznaša; — beim Tragen verstreuen; lepo nesi, ne raznašaj! — verschleppen: dekla rada raznaša, Svet. (Rok.); svoje r. (vergeuden), Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) herumerzählen, unter die Leute bringen; lažnjive novice r.; — ljudi r., Leute ausrichten, verleumden; — 3) zersprengen.
razpadnína, f. das Zerfallene, M.; das Zersetzungsproduct: r. iz trdih kamenov, Vrtov. (Km. k.).
razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.
razpisílọ, n. 1) die Ausschreibung, der Concurs, Nov., DZ.; — po razpisilu podeliti, im Wege des Concurses ertheilen, DZ.; — 2) die Verlassabhandlung, jvzhŠt.- Svet. (Rok.).
rázpoł, -póla, m. die Gattung, DZ., Nov.; vknjižbe vsakega razpola, DZ.; die Kategorie, Levst. (Cest.).
razpoložı̑təv, -tve, f. die Situierung: r. novih stavb, die Situierung der Neubauten, Levst. (Pril.).
razpreglę́dən, -dna, adj. Evidenz-: razpreglę̑dni predpis, die Evidenzvorschrift, DZkr.; — übersichtlich, Nov., nk.
razprę́sti, -prę́dem, vb. pf. = razsnovati, ausspinnen ( fig.), Jan.; r. kako reč, Jan.
razpúhəł, -hla, adj. aufgedunsen: razpuhle ustnice, LjZv.; locker: gramoz je iz konca na novih cestah še razpuhel, Levst. (Cest.).
razrušník, m. 1) der Zerstörer, Cig.; — 2) plug r., der Exstirpator, Nov.
razsę́biti, -im, vb. pf. trennen, Z.; — r. se, sich trennen, auseinandergehen, Let., Nov.
razsẹkljáti, -ȃm, vb. pf. klein zerhacken: brinovo grmovje r., Pirc.
razsę́žən, -žna, adj. ausgedehnt, Nov., nk.; razsežno gorovje, Dol.; — umfassend, Cig. (T.); — weitgreifend, Jan., Cig. (T.).
razsnávati, -am, vb. impf. ad razsnovati, Cig.
rázsoł, -la, m. 1) das Salzwasser, die Salzbrühe, der Pökel, Cig., Jan., DZ.; v razsol dejati meso, das Fleisch pökeln, Cig., Nov.; (po rus.); — 2) das Lab, Habd.- Mik., Guts.- Cig.; — 3) = zelnica, das Krautwasser, Mik.; — = repnica, das Rübenwasser, BlKr.; — (razsol f., Jan.).
razstavíšče, n. der Ausstellungsplatz, DZ., Nov., nk.
razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
razstȃvnik, m. der Aussteller, Jan., C., Nov.
razsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Cig., Levst. (Cest.), DZ., Nov., nk.
razškatláti, -ȃm, vb. pf. zerrütten, Dol.; razškatlan most, Nov.
raztopnína, f. = raztopina, Cig., Jan., DZ.; (-plina, Cig., Jan., Nov.).
razveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; prijetna novica me je razveselila; erheitern, lustig machen; vino ga še razveseli; r. se, von Freude erfüllt werden; r. se koga, česa.
razvìd, -vída, m. der Durchblick, Cig., Jan.; die Evidenz: imeti v razvidu, in Evidenz halten, Cig., Levst. (Pril.), DZ., Nov.
rẹ̑č, -ı̑, f. die Sache, das Ding; — davščina v rečeh, die Naturalleistung, DZkr.; — die Angelegenheit; reči, die Angelegenheiten; mala, majhna r., die Kleinigkeit; — das Bauerngut, Janez, ki ima zdaj Jurinovo reč, Zv.; ima lepo reč, er hat einen schönen Besitz, C.
rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
3. rẹ́diti, -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.- C., Dol.- Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
rednína, f. die Erhaltungs- o. Verpflegskosten, das Ziehgeld ( z. B. für ein Kind), Cig.; r. za najdence, Nov.- C.
refōrma, f. preosnova, die Reform.
reformātor, -rja, m. preosnovatelj, der Reformator.
rę̑hta, f. = reta, eine große Reiter, Cig., Jan., Nov., Gor.; sneg gre, kakor da bi ga iz rehte izsipal, ZgD.
rę̑htati, -am, vb. impf. = (žito) v rehti obravnovati, činiti, reitern, Dol.- Cig.
rekrūt, m. vojaški novinec a. novak, der Recrut.
rę́nčanka, f. črešnja, imenovana po vasi: Renče, Rihenberk- Erj. (Torb.).
reorganizácija, f. preosnova, die Reorganisation.
rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
repę́nčast, adj. widerspenstig, Nov.
reprodúkcija, f. obnova, die Reproduction.
1. repúlja, f. 1) eine Henkelschale, Polj.; — 2) der Saitenhalter an der Geige, Gor.; — 3) die Trespe (bromus), Medv. (Rok.); — die Riesentrespe (bromus erectus), Jan., Nov.
resjè, n. coll. 1) die Grannen, Cig., Jan.; — 2) = vresje, Mur., Cig., Nov.
rẹ̑žnja, f. der Rebenschnitt, Cig., Jan., M., C., Vrtov. (Vin.), Nov.
riborę́ja, f. = ribstvo, die Fischzucht, Nov.
rı̑łčkar, -rja, m. der Rüsselkäfer, Cig., Jan., Erj. (Ž.), Nov.
risȃłnica, f. 1) das Reißbrett, Jan.; — 2) der Zeichensaal, Jan. (H.); — die Zeichenschule, Nov.
rjȃvčək, -čka, m. dem. rjavec; 1) ein braunes Thier, Mur.; — ein braun- o. rothhaariger Knabe, Cig.; rjavček je bil David, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) der braune Grünrüssler (phyllobius oblongus), Nov.
robániti, -ȃnim, vb. impf. lärmen, poltern, rumpeln, Jan., M., Bes., Nov.; z mizo, s stolom r., Gor.; na duri r., an die Thüre schlagen, Gor.
rǫ́bəlj, -blja, m. 1) ein abgehacktes Baumstück, M., Z.; — 2) r. kakega novca, das Schrot einer Münze ( t. j. vsa teža njegova), Cel. (Ar.).
1. rǫ̑d, rǫ́da, adj. rauh, Mik.; roda polt, Z.; rodi lasje, gekraustes Haar, Levst. (Rok.); roda zemlja, Z.; rodo maslo (od premraza), harte, tolle Butter, Cig.; — rod človek, Z.; rod jezik, Z.; — roh, unbearbeitet, Cig., Jan., Kremp.- M.; — ungeschickt, plump: roda mlatilnica, Nov.; = pust, sperr: rodi žganci, Cig.; rod kruh, rodo meso, vzhŠt.; rodo tripo jesti, Npes.-Schein.; — ausgezehrt: roda njiva, Cig.
rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
rǫ̑jar, -rja, m. der Weidenbohrer, die Weidenraupe (cossus ligniperda), Nov.
rǫ́jica, f. dem. roja; das Bächlein, ein kleiner Wassergraben, Kor.- Cig., Nov.- C.; der Gebirgsbach, Nov.- C.; — der Thränencanal: solze teko iz tenkih rojic, Bes.
rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.- Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
rosúlja, f. 1) njiva v dolini, po kateri rada voda stoji, BlKr.- Let.; — 2) das Wiesenruchgras, der Wiesenhafer (anthoxanthum odoratum), Cig., Jan., M., Vrt., Nov., Medv. (Rok.).
ròv, róva, m. 1) der Graben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali, Npes.- Vod. (Pes.); der Laufgraben, Cig., Jan., Cig. (T.); cestni r., der Straßengraben, Levst. (Cest.); — das Flussbett, M., Npes.- Kres; — der Canal, Mur.; — 2) der Stollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; okrožni r., der Revierstollen, DZ.; — 3) der Steinbruch, Cig., Jan., Mik.
rovíšče, n. der Graben, Levst. (Močv.), Nov.; obcestna rovišča, die Seitengräben an der Straße, Levst. (Cest.).
rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.- Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.- M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.- Let.; — 7) die Hornblende ( min.), Cig. (T.), Nov.
rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
rumę́nəc, -nca, m. 1) der Ducaten, Cig.; Lanovi Slovencem Rumence neso, Vod. (Pes.); — 2) = rumenjak, der Eierdotter, C.; — 3) der Citronenfalter, C.; — 4) eine gelbe Hummel, Valj. (Rad); — 5) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 6) der Safran, C.; — 7) vrtna cvetica: der Goldlack (cheiranthus cheiri), C.
rumenílọ, n. 1) die gelbe Farbe, das Gelb, Cig., Jan., DZ.; anilinovo r., das Anilingelb, DZ.; — 2) die Röthe: večerno r., Jan.; — die Schminkröthe, Habd.- Mik.; — die rothe Schminke, Guts.- Cig.
rúnja, f. 1) die Haarzotte, Z., BlKr.; — 2) der Flachswickel, C.; — 3) koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnja (tako se utegne imenovati od las, katere ima na sebi), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 4) ein Ausschlag im Gesicht, Cig.; — pl. runje, die Blattern, Banjščice, Tolm.- Erj. (Torb.); — 5) pl. runje, eine Art Gauchheil (anagallis), Cig.
rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik ( Notr.)- M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
rȗšje, n. coll. die Zwergkiefer, das Krummholz (pinus mughus), Cig., Jan., Svet. (Rok.), Nov.
sȃdba, f. = sajenje, die Pflanzung, Nov.
sȃdežnik, m. der Pflanzgarten, die Pflanzschule, Jan., Nov.
sadílọ, n. das Pflanzen, das Setzen ( z. B. der Kartoffeln), Z., Nov.- C.
sadíšče, n. die Pflanzstätte, die Pflanzschule, Cig., Jan., Šol., DZ.; gozdarsko s., die Waldbaumpflanzschule, Nov.; trtno s., die Rebenschule, Jan. (H.).
sadı̑təv, -tve, f. die Pflanzung, das Setzen, Cig., Jan., Nov.- C.
sadníca, f. die Pflanzschule, ZgD.; odprti jarki so prave sadnice plevelskih rastlin, Nov.

1.510 1.610 1.710 1.810 1.910 2.010 2.110 2.210 2.310 2.410

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA