Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
nos (2.901-3.000)
-
prikŕšiti, -kȓšim, vb. pf. ein wenig anbrechen, Z.; — verringern: lagotnosti p., Bequemlichkeiten reducieren, Levst. (Pril.).
-
prikúpiti, -im, vb. pf. 1) dazukaufen; — 2) p. kaj, beim Kauf etwas gewinnen, jvzhŠt.; — 3) einkaufen ( z. B. in eine Gesellschaft): p. koga, p. se, jemanden, sich einkaufen, Cig.; če prevzame sin po očetu gospodarstvo, mora se pri občini s tremi goldinarji prikupiti, Pjk. (Črt.); — p. se v drva, sich in einen Wald einmiethen, V.-Cig.; — 4) beliebt machen: vernikom kako čednost p., Burg.; te lastnosti Kitajca človeku prikupijo, Vrt.; p. se komu, sich jemandes Gunst erwerben, sich bei jemandem beliebt machen; zna se p.; vsem se je prikupil.
-
prínaš, m. neka velika pogača o svatovščinah, eine Art Hochzeitsbrot (Torte), C., Z.; — prim. prinos 2).
-
prinošénje, n. = prinos, das Opfer, Krelj.
-
priprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) bittend kommen, Mur.; — 2) durch Bitten erwerben, erbitten, Cig., Jan.; kar priprosiš, lahko nosiš, Npreg.- Jan. (Slovn.).
-
prisẹ̑žən, * -žna, adj. Eid-, Eides-, Cig., Jan.; prisežna dolžnost, die Eidespflicht, Cig.; v prisežno ime povedati, an Eides statt aussagen, Svet. (Rok.); — p. mož, ein Beeidigter, Cig., Erj. (Izb. sp.); ein Geschworener, Svet. (Rok.).
-
prisíłən, -łna, adj. Zwangs-: prisilne stvari, katere so pod prisilno dolžnostjo, odpošiljati jih s pošto, alle postzwangspflichtigen Gegenstände, DZ.; prisı̑łni popotni list, der Zwangspass, Levst. (Nauk), DZ.; prisilna delarnica, das Zwangsarbeitshaus, Levst. (Nauk).
-
prislȗžək, -žka, m. das durch Dienen Erworbene, der Verdienst; imel je s svojo umetnostjo obilo prislužka, Navr. (Let.).
-
pristojnína, f. = pristojnost 2): die Competenz, DZ.; cerkvena p., die kirchliche Competenz, DZ.
-
pristóta, f. = pristnost, die Echtheit; Kdaj (je) pristota nadomestek? Levst. (Zb. sp.).
-
pritajíti, -ím, vb. pf. verheimlichen, verhehlen; pritajena iskra milosrčnosti, LjZv.; — p. se, sich verstellen; pos. = storiti, kakor bi ne slišal, LjZv.
-
pritǫ̑žba, f. die Beschwerde; — der Recurs: p. na odlok, der Recurs gegen einen Bescheid, DZ.; pritožbo na kak ukrep položiti k politični oblasti, den Recurs gegen eine Entscheidung an die politische Behörde ergreifen, Levst. (Pril.); pritožba gre k okrajnemu oblastvu, teče do občinskega odbora, Levst. (Nauk); pritožbe zarad ničnosti se poprijeti, die Nichtigkeitsbeschwerde ergreifen, DZ.
-
privíhati, * -am, vb. pf. (ein wenig) aufstülpen, aufbiegen, aufschürzen; p. si hlače, rokave; privihane škornjice, aufgestülpte Stiefel, Cig.; Klobučič, na pol privihan, Npes.-K.; privihan nos, eine Stülpnase.
-
priznáti, -znȃm, vb. pf. 1) zugestehen, Cig., Jan., nk.; — 2) anerkennen, Cig., Jan., nk.; pismo p., eine Urkunde agnoscieren, Cig.; — hs.
-
prǫ́cajna, f. ein geflochtener, runder Korb ohne Henkel, C., BlKr.; v procajnah (procanjah) nosijo blagoslov v cerkev o veliki noči, BlKr.- Navr. (Let.); — ein bauchiger Korb mit Henkeln, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — (tudi: prǫ̑caj, prǫ̑cək, Dol.); — prim. cajna.
-
prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.
-
prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
-
prožívost, f. = prožnost, C.- Raič ( Let.).
-
prsteník, m. 1) das Ringkästchen, Cig.; — 2) die Gichtrose (paeonia peregrina), Nanos- Erj. (Torb.).
-
pȓvnica, f. 1) die Prime im Brevier, C.; — 2) = prvesnica, Jan.; — 3) = prednost, die Vorhand, Jan.
-
1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
-
rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
-
rabúš, m. die Hauhechel (ononis spinosa), SlGor.- Erj. (Torb.); (raboš, C.).
-
ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).
-
ravnǫ̑č, f. = ravnota, die Ebene, C.; — na ravnoč = na ravnost, geradeaus, vzhŠt.
-
ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
-
razbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.
-
razbǫ́rən, -rna, adj. überlegt, besonnen, Cig., Jan., Levst. (Nauk), BlKr.; razborna stanovitnost, Cv.
-
razdẹ̑łnik, m. der Zertheiler, Guts.- Cig.; — der Vertheiler, der Spender, Dict.; razdelniki skrivnosti božjih, Krelj; — der Vertheilungsschieber ( mech.), DZ.
-
razdíšati se, -ím se, vb. pf. den Duft verbreiten, Cig., M.; bal sem se, da se nebi pečenka tovarišem pod nos razdišala, Jurč.
-
razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
-
razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
-
razgledálọ, n. = ogledalo, der Spiegel: človeško srce je razgledalo božje prijaznosti, Ravn.- Valj. (Rad).
-
razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
-
razglę̑dba, f. 1) die Recognoscierung, Jan., Bes.; — 2) die Orientierung, Cig.
-
razglę́dən, -dna, adj. 1) Recognoscierungs-: razglę̑dnọ poročilo, SlN.; — 2) eine weite Aussicht gewährend: razgledno mesto, Rib.- Svet. (Rok.); — 3) = razločen, augenscheinlich, klar, V.-Cig.
-
razkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkazati; ausführlich zeigen; — zur Schau herumtragen; — r. svojo učenost, seine Weisheit auskramen; — r. se, sich sehen lassen, prahlen.
-
razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).
-
razodẹ́vati, -am, vb. impf. ad razodeti; 1) enthüllen; ne razodevaj otroka; otrok se v spanju razodeva; — 2) offenbaren; svoje skrivnosti komu r.; r. se, sich offenbaren; — verrathen: tvoj jezik tebe razodeva, Jap. (Sv. p.).
-
razporočíti, -ím, vb. pf. das eheliche Verhältnis lösen, scheiden, Jan., nk.; r. se, sich scheiden lassen: pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
-
razsodljívost, f. = razsodnost, die Urtheilskraft, Cig. (T.); — po stsl.
-
raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
-
realīzəm, -zma, m. nagnjenost, ravnati se bolj po istinitih, stvarnih razmerah nego po idejah, der Realismus.
-
1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
-
relatīvən, -vna, adj. odnosen, oziralen, relativ.
-
resignácija, f. udanost, odpoved, die Resignation.
-
rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
-
rītəm, -tma, m. umerjenost telesnega gibanja ali glasov po poudarkih, po taktu, der Rhythmus, Jan., nk.
-
rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.- C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
-
rǫ̑dba, f. = rodovina, Vrt.; blagosrčnost je bila delež vse njegove rodbe, Levst. (Zb. sp.); jaz sem iz te rodbe, Svet. (Rok.); — die Verwandtschaft: k rodbi je kam šla, Jurč.
-
rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
-
roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
-
rojákinja, f. 1) die Landsmännin; — 2) die Stammgenossin, nk.; — 3) die Eingeborne, Cig.; — 4) die Verwandte, kajk.- Valj. (Rad).
-
rojȃštvọ, n. 1) die Landsmannschaft, Cig., nk.; — 2) die Stammgenossenschaft, nk.
-
róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
-
romāntik, m. der Romantiker, nk.; r. razuzdanosti, Zv.
-
romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
-
1. rósa, f. der Thau; mlad kakor rosa, blutjung, C., Z.; — medena r. ali mana na drevesnem perju (neka drevesna bolezen), der Honigthau, Cig., Pirc; — strupena r., der falsche Mehlthau (peronospora), nk.
-
rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
-
rumenóta, f. = rumenost, Cig.
-
2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
-
sȃdən, -dna, adj. 1) Frucht-; sadni popek, die Fruchtknospe, Cig.; — 2) Obst-: sadno drevje, Obstbäume; sadni ocet, der Obstessig; — 3) sáden, obstreich, Jan.; sadno leto, ein Obstjahr, V.-Cig.
-
sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
-
samočìst, -čísta, adj. lauter, rein, pur, Mur., Cig., Jan., Vrt.; samočisto srebro, unvermengtes Silber, Ravn.; samočista ponižnost ga je, er ist lauter Demuth, Ravn.; samočista devica Marija, Mur.
-
samopȃša, f. = samopašnost 1): samopaša — prazen dvor, Npreg.- Erj. (Torb.).
-
samopȃšje, n. = samopašnost 2); die Selbstsucht: Vam govorim, rojaki, ki vas samopašje ne vodi, Str.
-
samosvojọ̑st, f. = samosvojnost, C.; vrtoglavcu samosvojost in pa slepcu luč v roke dati, Slom.
-
sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
-
sẹ́me, -mena, n. 1) der Same; laneno, praprotno, salatno itd. s.; nekoliko žita za s. pustiti; sẹ̑mena, (-ę̑na), Samenarten; — ( fig.) s. nesložnosti sejati; — 2) das Gezücht: vražje s., die Höllenbrut; — pravo s. je, er ist mir ein rechtes Früchtel, ein schönes Kräutel (= ein loser Bube); seme ti semensko! Jurč.; — 3) ptičje s., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); tudi: das Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Josch; — cigansko s., blauer Steinklee (melilotus caeruleus), Josch.
-
sẹnčílọ, n. der Lichtschirm, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — der Augenschirm: ako je treba otroke močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo, ne pa temnih naočnic, Žnid.
-
senzácija, f. pozornost, die Sensation: senzacijo obuditi, Cig. (T.), nk.
-
servitūt, m. služnost, die Servitut.
-
servitūtən, -tna, adj. služnosten, Servituts-, Jan., nk.
-
sẹ̑vnik, m. = okrogla pletenica s povrazom, sevec jo nosi na roki, der Säekorb, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.
-
síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
-
simetrı̑ja, f. somernost, die Symmetrie.
-
skəlẹ́ti, -ím, vb. impf. = skleti, brennenden Schmerz verursachen; V nos jutra sapa me skeli, Preš.; skeleče rane; skeleče rezek, beißend, Cig. (T.); skeleče rezki posmeh, der Sarkasmus, Cig. (T.).
-
skladǫ́vən, -vna, adj. 1) Concurrenz-, C.; skladǫ̑vna dolžnost, skladovni zaklad, cestni skladovni okraj, DZkr.; — 2) Schichtungs-: skladovne ploskve, Schichtungsflächen, nk.
-
sklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. 1) wanken, ogr.- M.; eine hinkende Bewegung machen, C.; straucheln, einen Fehltritt thun, C.; ( pren.) s. na poti pobožnosti, s. v greh, C.; — s. od česa, von einem Vorhaben abstehen, zurücktreten, ogr.- C.; — 2) zusammenstürzen, C.; (o človeku), Npes.-Vraz; (o živali), verenden, C.; — sinken: upanje mi je skleknilo, C.
-
sklę̑ničnik, m. 1) der Gläserkasten, Cig.; — 2) prenosni s., der tragbare Flaschenbehälter, das Flaschenfutter, Cig.
-
sklèp, sklę́pa, m. 1) die Verknüpfung, Cig.; die Vereinigung, die Verbindung, der Bund, Cig., Jan.; s. pravovernih C.; v sklepu ostati z božjo pomočjo, C.; — 2) die Fuge, Jan.; po sklepih iz soda teče, das Fass rinnt an den Fugen, jvzhŠt.; — 3) das Gelenk, Meg., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z., Som.); Otrpnili so udje mi in sklepi, Preš.; po sklepih me trga, ich habe ein Reißen in den Gelenken, jvzhŠt.; — das Schlossband bei den Muscheln, Cig. (T.); — 4) = člen, das Glied, Dict., Jan., C., Trub.- Mik.; der Wirbel, Jan., C.; hrbtni sklepi, das Rückgrat, C.; — das Kettenglied, der Kettenring, Cig., Jan., C.; — 5) der Schluss, die Beendigung, Cig., Jan.; der Epilog, Cig. (T.); za s., zum Beschluss, Cig.; s. večdnevne svečanosti, Št.; — der Abschluss, Cig., Jan.; s. računov, der Rechnungsabschluss, Cig.; — 6) die Abschließung: s. miru, der Friedensschluss, Cig.; — 7) die Folgerung, der Schluss, Cig., Jan.; s. z verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); s. poddruženosti, podredbeni s., der Unterordnungsschluss, Cig. (T.); s. nasprotnosti, der Entgegnungsschluss, Cig. (T.); — 8) der Vorsatz, der Entschluss, der Beschluss; s. storiti, einen Beschluss oder Vorsatz fassen; trden s., ein fester Vorsatz; sklepi državnega zbora; božji sklepi, Gottes Rathschlüsse; — tudi: sklèp, sklépa.
-
3. sklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad skleniti; 1) fest zusammenfügen, verbinden, zusammenschließen; pse s., Hunde koppeln, Cig.; obroč s., die Reifenden zusammenschließen, Str.; roke s., die Hände falten; (= z rokami s., Npes.-Schein.); — verbinden, vereinen, Cig., Jan.; besede s., C.; ljubezen nas sklepa, nk.; — s. se, sich schließen, Mur.; sich zusammenfügen und verbinden, Cig.; ne veš, kako se kosti v noseče telesu sklepajo, Škrinj.; — s. se, zusammenpassen, sich vereinen; dobro se sklepa, Mur., Cig.; — 2) schließen, endigen, Cig., Jan.; sklepajoč svoj govor, am Schluß seiner Rede, nk.; začenjati in s. posvetovanje, nk.; — abschließen: račune s., — in den letzten Zügen liegen, Cig.; — 3) abschließen, zum Abschluss zu bringen suchen: mir, pogodbo s.; — 4) folgern, Schlüsse ziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) Beschlüsse, Vorsätze fassen, beschließen; zakone s.; človek sklepa, Bog pa sklene, Valj. (Rad).
-
skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
-
skrivnóba, f. = skrivnost, C.
-
slȃčje, n. coll. 1) = slak 2), Jan. (H.); — 2) die Wasserlinse (lemna), C.; — 3) kar voda ob kraj nanosi: stira vse svoje domače slačja brat, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
-
sladkosnẹ́dost, f. = sladkosnednost, Cig., Jan.
-
slanǫ̑ča, f. = slanost, kajk.- Valj. (Rad).
-
slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
-
slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
-
slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
-
služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
-
smŕtən, -tna, adj. 1) Todes-: smȓtna ura, kazen, nevarnost; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; — smrtno kosilo ga je ostalo, er ist bis zu einem Knochengerüste abgezehrt, Cig.; — 2) todbringend, tödtlich; smrtna rana; smrtno koga raniti; — smrtni greh, die Todsünde; — 3) sterblich, Jan., Cig. (T.), nk.
-
sobojník, m. der Mitkämpfer, der Waffengenosse, Cig., Jan., nk.
-
sobránjenik, m. = sovarovanec, der Schutzgenosse, Jan. (H.).
-
socę́hovnik, m. der Zunftgenosse, Cig.
-
sočȃsnik, m. = vrstnik, der Zeitgenosse, Cig.
-
sodǫ̑bnik, m. der Zeitgenosse, nk.
-
sodrȗg, m. der Mitgenosse, Cig. (T.); der Compagnon, Dol.; der Gefährte, der Kamerad, der College, Jan., C., Rib.- Mik.
-
sodrȗga, f. die Genossin, Z., Vest.
-
sodružíca, f. die Mitgenossin, die Gefährtin, Jan. (H.).
2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani