nos (2.601-2.700)

2601. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
2602. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
2603. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
2604. nadhòditi, -hǫ́dim, vb. impf. nadhodeč, übertreffend: črez vse nadhodeča ali najvišja mogočnost, Krelj.
2605. nadmọ̑rje, n. = nos, das Vorgebirge, Mur., Z., Ist.- M.
2606. nadzę̑mljica, f. der Kohlrabi (brassica oleracea gongylodes), pod Nanosom- Erj. (Torb.).
2607. nagìb, -gíba, m. 1) die Beugung, die Neigung, Cig.; — 2) der Antrieb, der Impuls, das Motiv, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; po nagibu sv. duha, Ravn.; nagibi razsodbe, razsodilni nagibi, die Entscheidungsgründe, DZ.; — = nagnjenost, die Neigung ( fig.), Mur., (nágib) ogr.- Valj. (Rad).
2608. nakrę̑ta, f. = napotje, sitnost, neprijetnost, Soška dol.- Erj. (Torb.).
2609. nalȃgati, -am, vb. impf. ad naložiti; auflegen, aufladen; seno, drva (na voz) n.; — auferlegen; dolžnosti komu n.; — anlegen: denar na obresti n., (po nem.).
2610. nalẹzljívost, f. = naleznost, Cig., nk.
2611. nalı̑čje, n. 1) der Schleier, Šol., nk.; obe sta bili z gostimi naličji zagrnjeni, Jurč.; — 2) das Leichentuch zur Bedeckung des Gesichtes und der Brust einer Leiche, Cig., Rib.- Mik., Levst. (Zb. sp.), Cv.; — 3) die Maske, C.; ( fig.) pod naličjem pobožnosti, Cv.
2612. nalı̑čnica, f. die Maske, die Larve, Z.; ( fig.) pod naličnico pobožnosti, Cv.
2613. naložíti, -ím, vb. pf. 1) auflegen, aufladen; n. blaga na voz, na ladijo; n. si drv na roke; n. drv v peč, die gehörige Menge Holz in den Ofen legen; — n. jih komu, Schläge ertheilen; — auferlegen; n. dolžnost, pokoro, kazen; n. občanom plačilo, Levst. (Nauk); — preveč je naložil, = er hat sich betrunken; — voll packen, beladen; n. voz; n. peč, mit Heizmaterial füllen; — 2) anlegen: n. denar na obresti (po nem.).
2614. namašíti, -ím, vb. pf. voll stopfen; n. si žepe; v nos si n. tobaka; — n. se, sich den Magen voll stopfen.
2615. nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.
2616. napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.- Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.- DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
2617. naplèt, -plę́ta, m. 1) das Geflecht des Holzschuhes, Cig.; — die Bekränzung ( z. B. eines Altarbildes), jvzhŠt.; — ein Kopfputz der Frauen, Z.; pred kakimi desetimi leti so nosile neveste krasen "naplet" iz svilenih trakov, BlKr.- Navr. (Let.); — 2) der Anschlag, der Plan, das Vorhaben, SlGradec- C., Z.
2618. napŕtiti, -pȓtim, vb. pf. auf den Rücken oder die Schultern laden, aufbürden, Cig., Jan., C.; n. komu butaro, koš (naramnik), breme, Cig.; kar si človek naprti, to nosi do smrti, Jan. (Slovn.); — žep je naprčen (= nabasan), jvzhŠt.
2619. nasę̑bən, -bna, adj. 1) absolut, an und für sich, Cig., Jan., Sen. (Fiz.); nasebna težkota, absolutes Gewicht, Cig. (T.); — 2) ni nasebna = noseča je, Z.; — 3) nasebno vino, unverfälschter Wein, Z.
2620. nasẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Anhieb, die Platze am Baume, Cig.; — 2) nam. senosek, Celovška ok.
2621. naslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nach einer Sache oder einer Person in der Reihenfolge kommen, folgen: zdaj nasleduje molitev, na blisk nasleduje grmljavica, ogr.- Valj. (Rad); — n. kaj: dober žitek nasleduje srečna smrt, C.; to biblijo so nasledovale mnoge druge, ogr.- Levst. (Rok.); — Nachfolger sein, folgen: n. koga ali komu, Mur., Met., nk.; — n. domovanje, zemljišče po svojega ujca smrti, erben, (naslẹ̑dovati) Levst. (Nauk); — hervorgehen Jan. (H.); — 2) nachgehen, fröhnen: n. svoje želje, nasladnost svojega telesa, C., ogr.- Valj. (Rad); nachfolgen, sich nach jemandem oder einer Sache richten, nachahmen, befolgen. Mur., Jan., Cig. (T.); Kristusa, njegove nauke n., kajk.- Valj. (Rad); — tudi: naslẹ̑dovati in náslẹdovati, kajk.- Valj. (Rad).
2622. nasmẹšljívost, f. = nagnjenost k nasmehovanju, LjZv.
2623. nasnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln (vom Weber); — n. pesem, ein Lied ersinnen, Npes.- Pjk. (Črt.); to se vam je v pijanosti nasnovalo, dieser Gedanke kam euch im Rausch, LjZv.; — n. dnevnik, ein Tagebuch anlegen, DZ.; nasnovano delo, das inaugurierte Werk, Levst. (Močv.); anstiften, anzetteln: n. zaroto, Cig., Jan.
2624. nastrẹ̑šək, -ška, m. = nadstrešek, das Vordach, Mur., V.-Cig., Vrt.; lastovka hišici pod nastrešek nanosi gnezdice, Vrt.; das Wetterdach über Thüren und Fenstern, Cig.
2625. nástrk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), C., Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — prim. natresk, netresk.
2626. natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. ( n. pr. grah), pfählen, Cig.
2627. naturalīzəm, -zma, m. nešolsko pečanje z umetnostjo ali znanstvom, v modroslovju: tajenje nadnaturnega razodetja, v umetnosti: natančno posnemanje nature, der Naturalismus.
2628. naučíti, -ím, vb. pf. erlernen machen, mit Erfolg lehren; n. dečka na piščal piskati; n. otroka moliti; n. koga pesem, molitev; n. koga raznih umetnij, lepega vedenja; — n. se, erlernen; n. se plesati, koše plesti; n. se krotkosti in ponižnosti; n. se toliko, kolikor je treba; n. se pesem ( namr. peti).
2629. naučljívost, f. = naučnost, die Gelehrigkeit, Cig., Jan.
2630. navrȃtək, -tka, m. kar se na vratu nosi: varovalni n., das Amulet, Cig.
2631. navtísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) eindrucken, Jan. (H.); — 2) afficieren, C.; — 3) navtisnjen, empfindlich, C.; navtisnjena ošabnost, Ravn.; — verdrießlich, Cig.
2632. nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.
2633. nebojazljívost, f. = neboječnost, Jan. (H.).
2634. nečútən, -tna, adj. 1) unfühlbar, Cig.; unmerklich, Cig., Jan.; — nicht finnlich, Lampe (D.); — 2) = nečutljiv, Cig.; n. nos, Cig. (T.).
2635. nedovǫ̑ljstvọ, n. = nedovoljnost 2), Cig. (T.).
2636. nehvála, f. = nehvaležnost, Guts.- Cig., Mur., Krelj.
2637. nẹ̑kdaj, adv. ehemals; einst; od nekdaj, von jeher; (tudi o bodočnosti): einst.
2638. neopísən, -sna, adj. nicht zu schildern, unbeschreiblich: neopisna urnost, LjZv.
2639. neplahọ̑st, f., Cig., pogl. neustrašenost.
2640. neplȃšba, f., Cig., Kos., pogl. neustrašenost.
2641. neposrẹ̑dnji, adj. = naravnosten, unmittelbar, direct, Cig., Jan., Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
2642. neprenę̑havən, -vna, adj. = neprenehljiv, neprenehavna delavnost, Cv.; (-alen, Jan. [H.]).
2643. nerodovı̑tost, f. = nerodovitnost, Mur., Jsvkr.
2644. nesítən, -tna, adj. unersättlich, Mur., Mik., Krelj; nesiten požrih, Dalm.; nesitna lakomnost, Kast.
2645. nesítost, f. = nesitnost, Cig.
2646. neskónčən, -čna, adj. unendlich; neskončna večnost; neskončno usmiljen.
2647. nesrę́čən, -čna, adj. 1) unglücklich; — 2) unglückbringend, unglückselig; ta nesrečni človek je moral ravno zdaj priti! nesrečna lakomnost.
2648. neusúšən, -šna, adj. unversiegbar, SlN.- C.; neusušni vir bistroumnosti, Levst. (Zb. sp.).
2649. nevárščina, f. = nevarnost.
2650. nevtrālən, -lna, adj. nobenostranski; nobeni stranki pripadajoč ali ( chem.): niti kisle niti alkalijske reakcije ne kažoč, neutral.
2651. nezagotǫ̑vljen, adj. ungesichert: nezagotovljena bodočnost, nk.
2652. nezavẹ̑st, f. 1) die Bewusstlosigkeit, Jan., nk.; — 2) = nezavednost 2), Zora.
2653. nezdȗha, f. = nezdušnost, C.
2654. nezmę̑ra, f. = nezmernost, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.; napuh, nezmera, nespodobnost, Škrb.
2655. nobenoplátən, -tna, adj. = nobenostranski, Guts.- Cig., Mur.
2656. nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.
2657. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
2658. nǫ́šica, f. dež, ki ga veter od strani nosi na zidovje, Gor.
2659. nozdȓv, -ı̑, f. das Nasenloch, die Nüster, Jan.; nosna duplina se odpira nazven z dvema odprtinama, nozdrvema, Erj. (Som.); nav. pl. nozdrvı̑, die Nasenlöcher, die Nüstern, Habd.- Mik., Levst. (Nauk); tudi: nozdrvì, nozdȓvi, Valj. (Rad).
2660. obẹrǫ̑čkoma, adv. = oberoč: o. nositi vodo, Npr.-Krek.
2661. obı̑łstvọ, n. = obilnost, Mur., Cig., Jan.; obilstvo tečne klaje, Vrtov. (Km. k.).
2662. obráčati, -am, vb. impf. ad obrniti: 1) umwenden, umkehren; o. voz, den Wagen umkehren; obračati, mit Wagen und Zugvieh umkehren; ko sem obračal, strlo se mi je kolo; o. kože, die Felle aufschlagen, Cig.; — herumbewegen, drehen: o. kolo; o. se, sich drehen; kolo se obrača; — 2) wenden: o. kako reč na vse strani; plašč po vetru o., den Mantel nach dem Winde drehen; = suknjo po burji o., Cig.; vodo na svoj mlin o., das Wasser auf seine Mühle leiten; o. se na levo, na desno, nach links, nach rechts Schwenkungen machen; o. oči na kaj, die Augen auf etwas werfen, Cig.; hrbet komu o., jemandem den Rücken kehren; pozornost o. na koga (kaj), die Aufmerksamkeit auf jemanden (etwas) lenken, nk.; vse na dobro o., alles zum Guten wenden; na bolje se obrača, es wendet sich zum Bessern; človek obrača, Bog obrne = der Mensch denkt, Gott lenkt; — o. se, sich (mit Anliegen) wenden; o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; — beziehen: grajo na-se o., Cig.; anwenden: postavo o. na kaj, DZ.; nauk na-se o., eine Lehre auf sich selbst anwenden, Cig.; — v smeh o. kaj. mit einer Sache spotten, sie ins Lächerliche ziehen, Cig.; — 3) verwenden, Gebrauch machen; čas dobro o., Cig.; v zlo o. denar, das Geld missbrauchen, Cig.; — 4) verfahren, umgehen, gebaren: po svoji roki o., nach eigenem Sinne handeln, C.; ni smel po svoji lastni volji obračati, Guts. (Res.); o. s čim, Jan., Z.; — o. svoje gospodarstevce, seine kleine Wirtschaft betreiben, Vrt.
2663. obrámən, -mna, adj. kar je ob rami, kar se ob rami nosi: obrȃmni koš, der Rückenkorb, Z.
2664. obrȃmnica, f. 1) das Achselseil, der Achselriemen, das Tragband; na obramnicah se nosi obramni koš, Dol., Gor., Tolm.; — 2) der Hosenträger, Cig., Jan.; — 3) das Wehrgehänge, Cig., C.; — 4) = štola, C.
2665. obràz, -ráza, m. 1) das Antlitz, das Gesicht; gledati koga v o.; povedati komu kaj v o.; na obrazu se mu bere, man kann es in seinem Gesichte lesen; — die Miene; s kislim obrazom, mit saurer Miene; govor z obrazom, die Mienensprache, Cig. (T.); o. potajiti, sich verstellen, C.; — die Physiognomie, Cig., Jan., nk.; — 2) das Bildnis, das Porträt, die Abbildung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pred svetim obrazom, Guts. (Res.); obrazi trdnjav, Vod. (Izb. sp.); — das Bild: prvotni o., das Urbild, Cig., Jan.; o. iz življenja, ein Lebensbild, Jan.; — 3) die Form, die Gestalt, Mur., Jan.; telesni o., die Körpergestalt, C.; — das Muster, Mur., Cig.; — 4) der Vorwand: pod takšnim obrazom, pod obrazom pravice, C.; — der Schein: hudobo pod obraz prijaznosti skriti, Jap. (Prid.).
2666. obrázən, -zna, adj. 1) Gesichts-: obrȃzne poteze, die Gesichtszüge, nk.; — 2) Porträt-, Bild-, Cig., Jan.; — bildend: obrazne umetelnosti, bildende Künste, Cig. (T.), Navr. (Let.); — bildsam: obrazna tvarina, plastischer Stoff, Cig. (T.); — = slikovit, malerisch, SlN.; — 3) = v podobi rečen, prenesen, bildlich, figürlich, tropisch, Cig., Jan.
2667. obrazíłən, -łna, adj. = obrazen; bildend; obrazı̑łne umetnosti, Cig.
2668. obrazováłən, -łna, adj. 1) bildend: obrazovalne umetnosti, DZ.; — 2) bildend, Bildungs-, nk.
2669. obrázovən, -vna, adj. obrazovne umetelnosti, bildende Künste, Cig. (T.).
2670. obréči, -réčem, vb. pf. 1) versprechen, Cig., Glas., Vrt., Zora, Levst. (Zb. sp.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — ansagen: za drugi dan je bil obrečen velik shod, LjZv.; — 2) ausrichten, verleumden, Cig., Jan.; hudo o. koga, Dict.; obrečena nedolžnost, Ravn.; skrivaj o., Škrinj.- Valj. (Rad).
2671. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
2672. obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.- Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.- Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.- Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.- Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.- Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.- Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.- Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
2673. obstrẹ́ti, -strèm, -stérem, vb. pf. 1) herumbreiten, Cig.; umhüllen, Cig., C.; umschatten, C.; umscheinen, Jarn.; — umringen, Jarn., C.; mesto o., belagern, C.; — 2) bedecken: z brajdo zid o., eine Wand spalieren, Cig.; — überschatten, ogr.- M.; — befallen, ergreifen: osupnost ga je obstrla, C.
2674. obteževáti, -ȗjem, vb. impf. beschweren, belasten; o. koga, auf jemandem lasten, Cig., Jan.; — erschweren, Cig., Jan.; obtežujoče okolnosti, DZ.
2675. obȗdljaj, m. die Erweckung: o. pobožnosti, Burg.
2676. očenàš, -náša, m. 1) das Vaterunser; — 2) das Paternoster, der Rosenkranz, Notr.- M., Z., Ist..
2677. očenȃšək, -ška, m. dem. očenaš; — tudi: das Paternoster, der Rosenkranz, BlKr.- M.
2678. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
2679. odklę̑nkati, -am, vb. pf. aufhören an die Glocke zu schlagen; zvon je odklenkal, die Glocke hat aufgehört zu klingen; — odklenkalo mu je, es ist mit ihm aus; njegovi mogočnosti je že odklenkalo, seine Großthuerei hat schon ein Ende.
2680. odkríti, -krı̑jem, vb. pf. eine Decke oder Hülle, einen Deckel wegnehmen; abdecken, enthüllen; odkriti, kar je pokrito; streho o., das Dach abdecken; hišo o., das Haus des Daches berauben; — o. se, das Haupt entblößen; o. se komu, vor jemandem das Haupt entblößen; odkrit, entblößten Hauptes; — rudo o., Erz aufschließen, Cig. (T.); entdecken, Jan., nk.; (po nem.); — offenbaren: skrivnost o., svoje misli o., Cig.; čas bo to odkril, Cig.; o. komu srce, jemandem sein Herz aufschließen, Cig.; odkrije se mnogih src mišljenje, ogr.- Valj. (Rad); — odkrit, aufrichtig, Cig., Jan., C.; odkrito moramo povedati, Levst. (Zb. sp.).
2681. odkrívati, -am, vb. impf. ad odkriti; abdecken, enthüllen; posteljo o.; — o. se, das Haupt entblößen; — entdecken (finden), Jan.; (po nem.); — offenbaren: skrivnosti, srce o.
2682. odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.- C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; ( prim. odnos).
2683. odnošȃj, m. die Beziehung, das Verhältnis, Cig. (T.), C.; — hs.; prim. odnos 2).
2684. odpéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. wegführen: o. otroka za roko, psa na vrvci; v sužnost o., in die Sclaverei abführen; — wegfahren ( trans.): o. koga (kaj) z vozom, z ladjo, na vozu, na ladji; o. se, wegfahren, abfahren, davonfahren; kdaj se odpelješ? — wegleiten, entleiten; o. vodo iz ribnika, den Teich entwässern, Cig.
2685. odrẹ́kati, -rẹ̑kam, vb. impf. ad odreči; 1) versagen, abschlagen, verweigern, Cig., Jan., M., nk.; — 2) verneinen, Cig., Jan.; absprechen, Jan., nk.; nihče mu ne odreka učenosti, nk.; — 3) o. se česa (čemu), entsagen, verzichten, Cig., Jan., nk.
2686. odsǫ̑tstvọ, n. = odsotnost, Šol.; — prim. odsoten.
2687. odtegováti, -ȗjem, vb. impf. ad odtegniti; 1) wegziehen; — entziehen; dolžnosti se o., C.; — 2) abziehen.
2688. odtèp, -tę́pa, m. der Abfall der Knospen, der Rebenaugen, M.; — prim. otep 1).
2689. odvę́zati, -vę́žem, vb. pf. 1) losbinden; o. (privezanega) psa; — o. se, sich losbinden; krava se je odvezala; — jezik odvezati komu, jemanden zum Sprechen bringen; zdaj se mu je jezik odvezal, jetzt ist er gesprächig geworden; — 2) aufbinden; o. kar je zavezano; o. rano; o. vrečo; o. si črevljičke, ruto; — o. se, aufgehen: robec se ti je odvezal; — 3) entbinden: o. koga dolžnosti, Cig., Jan., nk.; — o. se dolžnosti, sich einer Pflicht entbinden, Cig., nk.; — lossprechen; o. koga grehov.
2690. odzę́bsti, -zę́bem, vb. pf. abfrieren; nos mu je odzebel, Z.
2691. oglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besehen, besichtigen, in Augenschein nehmen; o. česa: oglej mojih rok! Met.; zdaj si ogledimo nemškega soneta, Levst. ( LjZv.); nav.: o. kaj; — recognoscieren, Cig.; — o. se, sich beschauen, Cig.; o. se v zrcalu, sich bespiegeln, Cig.; — o. se na koga, sich jemanden zum Muster nehmen, nk.; — 2) o. se, sich orientieren, Cig. (T.); — 3) o. se, sich umsehen, zurückblicken, Mur., Cig., Jan.; — še ogledal se ni = še zmenil se ni, Gor.
2692. ǫ̑grčav, adj. finnig, wimmerig, Cig., Jan., C.; o. obraz, ein Kupfergesicht, Cig.; ogrčav nos, eine Kupfernase, C.
2693. ohrániti, -im, vb. pf. erhalten; v dobrem stanu o. kaj, etwas in gutem Zustande erhalten, Cig.; Bog ohrani nam cesarja! Bog te ohrani! o. se, sich erhalten: to sadje se dolgo ohrani; o. skrivnost, ein Geheimnis bewahren, Cig.
2694. òj, interj. 1) o! ach! oj, kako lep dan! oj sramotno delo! Cig.; Ljubica gre, oj ljubica, Npes.- C.; Oj Matjaž, oj Matjaž! Lepa je krona ogrska, Npes.-K.; — oj nehvaležnosti, da je ni grje! Ravn.- Jan. (Slovn.); — oj me! ( nav. ojme)! weh mir! Oj me, oj me, vbožica, Preš.; oj te, oj te! weh dir! weh! Jurč.; — 2) he! Jan.; pos. kadar kdo od daleč kliče: oj Jože, Levst. (Rok.), jvzhŠt.
2695. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
2696. ǫ́ljikovina, f. 1) das Ölbaumholz, (oljk-) V.-Cig.; — 2) der Olivenzweig: nosila sta v rokah oljikovine, Navr. (Let.).
2697. ǫ́łša, f. = jelša, die Erle, Gor.- Mur., Cig., Jan.; črna o., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela olša, die Weißerle, Jan.
2698. omı̑znik, m. einer von der Tischgesellschaft, omizniki, die Tischgenossen, Zv., LjZv.
2699. omrzíti, -ím, vb. pf. 1) kalt machen, Z.; gleichgiltig machen: o. duh in srce, SlN.; — 2) verhasst oder missfällig machen, Mur., Jan.; še pravo bogaboječnost ljudem omrzijo take žlabudre, Ravn.; o. se, sich verächtlich machen, C.; ogrditi in omrziti se proti Bogu, rokopis iz 15. stol.- Let.; — omrzilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor etwas, Cig.
2700. ọ̑nstran, praep. c. gen., Cig., C.; pogl. onostran.

   2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani