n (92.541-92.640)

92541. zìz, zíza, m. kozji ziz, neka vinska trta in grozdje: die Geißdutte, C., Trumm., jvzhŠt.
92542. zíza, f. die Mutterbrust: zizo (zize) dati otroku, Dol., Št.
92543. zízati, -am, vb. impf. saugen, bes. an der Mutterbrust saugen, Mur., Dol., Št.
92544. zı̑zək, -zka, m. die Zitze, Mur., Št.
92545. zizer, -era, m. eine Art Unkraut, vzhŠt.- C.
92546. zizljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise saugen: vino z., Z.
92547. 1. zjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. durch starkes, vieles Reiten schwächen, Cig.; — prim. izjahati.
92548. 2. zjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. z. s konja, raz konja, absitzen, Cig., Jan.
92549. 3. zjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. reitend enteilen; z. po ravnici; — ( nam. vzj-).
92550. zjahávati, -am, vb. impf. hin und her reiten, Pjk. (Črt.); — ( nam. vzj-).
92551. zjẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. sich vertragen, harmonieren, V.-Cig.
92552. zjẹ́sti se, -jẹ́m se, vb. pf. = zgristi se (o mleku), Črniče ( Goriš.).
92553. zję́ti se, -jámem se, vb. pf. sich einschießen, (in einer Arbeit) geübt werden: človek se s časom v kakem delu zjame, GBrda.
92554. 1. zjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. zusammenreiten, überreiten, müde reiten, Cig.
92555. 2. zjẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) reitend enteilen, dahinreiten: zjezdijo po vasi, kakor bi jih veter nesel, Pjk. (Črt.); — 2) z. se, gegeneinander reiten: Spet se v drugo zjezdita, Npes.-K.; (tudi brez "se": Bota v prvo zjezdila, Npes.-K.); — ( nam. vzj-).
92556. zjezíti, -ím, vb. pf. erzürnen, Cig., Jan.; z. se, zornig werden, Cig.; zjezil se je in je umrl, C.; — nam. vzj- (?); prim. razjeziti.
92557. zježíti se, -ím se, vb. pf. sich emporrichten, sich emporsträuben, Zora; — ( nam. vz-).
92558. zjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen, in Thränen ausbrechen; zjokal bi se človek, taka revščina je tam; — ( nam. vzj-).
92559. zjúgati, -am, vb. pf. = zgugati, Jan.; — ( nam. vzj-).
92560. zjútra, adv. = zjutraj, Mur., Cig., Jan., Dalm.
92561. zjútraj, adv. am Morgen, des Morgens; zjutraj zgodaj vstane, zvečer pozno spat gre.
92562. 1. zlȃgati, -am, vb. impf. ad 1. zložiti; 1) zusammenlegen; zusammenpacken; blago z.; drva z., Holz schichten; oprano perilo z. v omaro; z. črke = staviti črke, Lettern setzen, Cig. (T.); — pesmi z., Lieder dichten; — 2) z. se, zusammenpassen, zusammenstimmen, harmonieren, Cig., Jan., C.; to se ne zlaga, das lässt sich nicht vereinigen, Cig.; — z. se s kom, sich mit jemandem gut vertragen, Cig.; — z. se s kom v kaki reči, mit jemandem in einer Sache übereinstimmen, Cig., nk.
92563. 2. zlȃgati, -am, vb. impf. ad 2. zložiti; abladen: drva, seno z. z voza.
92564. zlȃgoma, adv. leicht, bequem, langsam, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bolnega človeka naj zlagoma, ne da bi se s hojo ugrel, domov spravijo, Vrtov. (Km. k.).
92565. zlȃhkoma, adv. mit Leichtigkeit, leichtlich, Mur.; Cig., Jan.; to ni izteklo zlahkoma, LjZv.; poplava je valila z gora težke plošče tako zlahkoma, kakor bi bile šiške, LjZv.; — ungezwungen, Cig.
92566. zlȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern; srce si z.; — mildern, lindern; z. težave; — z. se, leichter werden; — prim. izlajšati.
92567. zlajšȃva, f. die Milderung, die Linderung.
92568. zlȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, die Milderung, Jan.
92569. zlajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zlajšati; erleichtern; — mildern; zlajšujoče okolnosti, Milderungsumstände, DZ.
92570. zlajšílọ, n. die Erleichterung, die Begünstigung, DZ.
92571. zlȃk, m. = slak, Jarn., Mik.
92572. zlȃmati, -am, vb. pf. zusammenbrechen, in Stücke brechen, Cig., M.; vse palice z., jvzhŠt.
92573. zlasáti, -ȃm, vb. pf. bei den Haaren nehmen und beuteln; z. nepokornega dečka.
92574. zlȃsti, adv. = izlasti, besonders.
92575. zlȃt, m. das Goldstück, der Ducaten, Mur., Jan., Pohl. (Km.); tolarji, zlatje, Trub.; Zlodej (zlodi) naj vzame ("zeme") turske gradi, Vse turske gradi, žolte zlati! Npes.-Vraz.
92576. zlȃt, zláta, adj. golden; z. križec; zlate gradove obetati; zlata moja mati! Npes.- C.; zlata pena, das Blattgold; zlato zrnje, das Grangold, Cig.; zlate nitke, das Haargold, Cig.; — zlata žila, die goldene Ader; — zlata poroka, die goldene Hochzeit; zlata maša, die Jubelmesse; — zlati, der Goldgulden, Meg., Trub., Krelj; tvoj denar, groš, marcel, zlati, tolar, Krelj; vol tri ali štiri zlate vreden, Krelj; sto zlatih, Krelj; en rdeč zlati, Jsvkr.; osem denarjev ali desetakov (Groschen) store en zlati (Gulden), Trub. (Post. 177.); rdeči zlati, der Goldducaten, Dict.
92577. zlaták, m. der Ducaten, Navr. (Let., Kop. sp.).
92578. zlataríca, f. die Goldschmiedin.
92579. zlatáriti, -ȃrim, vb. impf. in Gold arbeiten, Goldschmied sein, Cig.
92580. zlatárka, f. der Goldkäfer, Jan. (H.).
92581. zlatárski, adj. die Goldschmiede betreffend; zlatarsko delo, die Goldschmiedarbeit; zlatarska oslica, der Probierstein, Cig. (T.).
92582. zlatȃrstvọ, n. das Goldschmiedhandwerk.
92583. zlatíca, f. 1) kuna z., der Goldmarder, Cig., Jan.; — 2) das Goldfischchen (cyprinus auratus), Erj. (Ž.), Blc.-C.; — neka riba v potocih okolo Notr. Bistrice- Erj. (Torb.); — 3) der Hahnenfuß (ranunculus), Cig., Jan., Nov.- C.; mehurna ali strupena z. (ranunculus sceleratus), travniška z., scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Tuš. (R.); vodna z., die Dotterblume (caltha palustris), Cig.; = povodna z., Nov.- C.; — 4) das Golderz, Cig., Jan.
92584. zlatìč, -íča, m. das Schöllkraut (chelidonium), Z., Ščav.- Pjk. (Črt.).
92585. zlatílọ, n. die Goldfarbe, h. t.- Cig. (T.).
92586. zlatíti, -ím, vb. impf. vergolden; z. ognjem z., im Feuer vergolden, Cig.; — golden erscheinen lassen: vzhajajoče solnce goram vrhove zlati, nk.; — z. se, goldfarben werden, C.; einen Goldglanz haben, Cig.
92587. zlȃtka, f. ovčje ime, Erj. (Torb.); — = (kuna) zlatica, Jan. (H.).
92588. zlatọ̑, n. das Gold; suho, čisto z., gediegenes, reines Gold; prano z., das Waschgold, Erj. (Min.); predeno z., das Fadengold, Cig.
92589. zlatodẹ̀j, -dẹ́ja, m. = zlatodelec, Jan.
92590. zlatodẹ̑łəc, -łca, m. der Goldmacher, der Alchemist, Cig., Jan.
92591. zlatodẹ̑łstvọ, n. die Goldmacherkunst, Cig., Nov.
92592. zlatoglàv, -gláva, m. der Asphodill, die Gilbwurz (asphodelus), Nov.- C.
92593. zlatoglàv, -gláva, adj. goldköpfig, Jan.
92594. zlatoglȃvəc, -vca, m. das Goldhähnchen (regulus flavicapillus), Z.
92595. zlatogrìv, -gríva, adj. goldmähnig, Jan.
92596. zlatogrı̑vəc, -vca, m. 1) = zlatogriv konj, C.; — 2) pl. zlatogrivci, die Schlange (ein Sternbild), Mik.
92597. zlatoklèp, -klę́pa, m. der Goldschläger, Cig., Jan.; — polj.
92598. zlatokòp, -kópa, m. der Goldgräber, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), LjZv.
92599. zlatokrìł, -kríla, adj. goldbeflügelt, Jan., nk.
92600. zlatokrilàt, -áta, adj. = zlatokril, Jan.
92601. zlatokrı̑łəc, -łca, m. 1) der Rosenkäfer (cetonia aurata), Jan., C., Z.; der Goldkäfer (cetonia sp.), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — 2) der Feuerfalter (polyommatus phlaeas), Erj. (Z.).
92602. zlatolàs, -lása, adj. goldhaarig, mit goldfarbenem Haar, Jan., nk.
92603. zlatolȃsəc, -sca, m. der Goldhaarige, der Blonde, Jan. (H.).
92604. zlatolíka, f. die Gold- oder Dotterweide (salix vitellina), vzhŠt.
92605. zlatoljȗbje, n. die Goldbegierde, Cig.
92606. zlatopèr, -pę́ra, adj. goldgefiedert, Jan.
92607. zlatopẹ̑sək, -ska, adj. goldsandig, Jan.; zlatopeska glina, LjZv.
92608. zlatoprę̑dəc, -dca, m. der Goldspinner, Jan.
92609. zlatoprę̑dka, f. die Goldspinnerin, Jan.
92610. zlatorèp, -rę́pa, adj. goldschwänzig, Jan., C.
92611. zlatorę̑pka, f. žival z rumenim repom, Cig., Jan.
92612. zlatorẹ̀z, -rẹ́za, m. = zlatorezec, Jan.
92613. zlatorẹ̑zəc, -zca, m. der Goldschneider, Jan.
92614. zlatorìt, -ríta, m. (preprosto) das Zärtelkind, das Herzblatt, Cig., M.
92615. zlatorı̑tka, f. ein Nachtschmetterling: der Goldafter (liparis chrysorrhoea), Cig., Jan., Erj. (Ž.), C., Nov.
92616. zlatorjàv, -áva, adj. goldbraun, Cig.
92617. zlatoròg, -rǫ́ga, m. ein goldgehörnter Bock (in der Sage), Gor.
92618. zlatoròg, -rǫ́ga, adj. goldgehörnt, Cig.
92619. zlatoròk, -rǫ́ka, adj. goldhändig, Cig.
92620. zlatotkȃłəc, -łca, m. der Goldwirker, Jan. (H.).
92621. zlatotǫ̑pka, f. das Goldscheidewasser, das Königswasser, C., h. t.- Cig. (T.).
92622. zlatotvǫ̑rəc, -rca, m. der Alchemist, Jan.
92623. zlatotvǫ̑rstvọ, n. die Alchemie, Cig.
92624. zlatoùst, -ústa, adj. zlatousti Janoš, Johannes Chrysostomus, ogr.- C.
92625. zlatǫ́v, adj. = zlaten, Gold-: z. kovač, zlatova vaga, vzhŠt.- C.
92626. zlatǫ́včica, f. der Salbling (salmo salvellinus), Jan., Erj. (Ž.).
92627. zlatǫ́vəc, -vca, m. der Chrysolith, Jan.
92628. zlatovèz, -vę́za, m. der Goldsticker, Navr. (Let.).
92629. zlatovę̑zəc, -zca, m. der Goldsticker, Cig., Jan.
92630. zlatovę̑zka, f. die Goldstickerin, Cig., Navr. (Let.).
92631. zlatǫ́vka, f. der Salbling, Guts., Mur.- Cig., Jan.; — prim. zlatovčica.
92632. zlatožȏłt, -žółta, adj. goldgelb, Cig., Jan.
92633. zlatúha, f. die gelbe Wiesenraute (thalictrum flavum), Z.
92634. zlẹ̀, adv. = zlo, slabo, hudo, ogr.- C.
92635. zlèc, -zlę́ca, m. der Kragen ( z. B. am Pelze), Dol.
92636. zlę́cati se, -am se, vb. impf. ad zlekniti se; sich ausstrecken, die Glieder strecken, sich recken, Cig., Jan., Met., Ravn.- Valj. (Rad); — ( nam. vzl-).
92637. zleceváti se, -ȗjem se, vb. impf. sich strecken, sich recken, Jan.; — ( nam. vzl-).
92638. zlę́či se, zlę̑žem se, vb. pf. zusammenpassen, M., C.
92639. zlẹ̑d, m. das Übel, ogr.- C.
92640. zledíti se, -ím se, vb. pf. zu Eis werden, gefrieren, Z., Vrt.

   92.041 92.141 92.241 92.341 92.441 92.541 92.641 92.741 92.841 92.941  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani