n (92.341-92.440)

92341. zgìb, -gíba, m. 1) der Bug, Cig., Jan., DZ.; — der Falz, Jan.; — 2) das Gelenk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Savinska dol.; v zgibih, in den Gelenken, Z.; — 3) die einmalige Regung, Cig.; prvotni z., die Urbewegung, Cig.
92342. zgı̑ba, f. 1) der Bug, die Falte, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) das Gelenk: kolenja z., das Kniegelenk, Levst. (Zb. sp.).
92343. zgibálọ, n. das Gelenk, C.
92344. zgı̑bast, adj. faltenreich, verbogen, C.
92345. zgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad zgeniti; 1) zusammenbiegen, falten, fälteln, Jan., M.; rdeča kakor roža je povesila oči in zgibala beli predprt, Erj. (Izb. sp.); — močni se zgibljejo (beugen sich), Dalm.; — falzen, Jan.; — 2) z. se, sich regen, Z.
92346. zgibȃvka, f. die Halszange (zum Biegen des Drahtes), Cig.
92347. zgı̑bək, -bka, m. der Bug, die Falte, Jan.; z. na škornjih, C.
92348. zgı̑bẹł, -li, f. 1) der Bug, der Stiefelbug, C.; — 2) das Gelenk, vzhŠt.- C.
92349. zgı̑bica, f. dem. zgiba; 1) das Fältchen, Jan. (H.); — 2) das Gelenk, Habd.- Mik.
92350. zgı̑bje, n. der Faltenschlag, Cig.
92351. zgı̑bljaj, m. 1) der Bug, Jan.; das Eselsohr (in Büchern), Jan.; — 2) die Regung, Jan., SlN.
92352. zglàs, -glása, m. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
92353. zglȃsba, f. die Anmeldung, DZ.; — ( nam. vzg-).
92354. zglasílọ, n. die Meldung, DZkr.
92355. zglası̑təv, -tve, f. die Anmeldung, C., DZ.; — ( nam. vzg-).
92356. zglásiti, -im, vb. pf. 1) melden, DZ., Vrt., nk.; — 2) z. se, eine Stimme von sich geben, laut werden, Cig.; sich melden, Mur., Jan., Št.- Vrt., Ravn.; sich anmelden, Cig., DZ.; z. se pri kom, Met.; — tudi: zglasíti, -ím; ( nam. vzg-).
92357. zglȃsje, n. die Consonanz ( phys.), Cig. (T.); — stsl.
92358. zglášati, -am, vb. impf. ad zglasiti, melden; z. se, sich melden: k županu, v občinsko pisarnico se z., Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
92359. zglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = zglašati, nk.; — ( nam. vzg-).
92360. zglaševȃvəc, -vca, m. der Melder, Jan. (H.); — ( nam. vzg-).
92361. zglȃvje, n. 1) der Kopftheil des Bettes; z. je prenizko, previsoko; pri zglavju stati; — der Kopfpolster, V.-Cig., Jan.; pod z. kaj dejati, jvzhŠt.; — der erhabene Theil des Weingartens, Z., Notr.; — 2) der Säulenkopf, Jan. (H.); — 3) das Zapfengerüst, das Zapfenlager, worauf der Zapfen einer Welle ruht, Cig.; — prim. vzglavje.
92362. zglèd, -glę́da, m. das Muster, das Beispiel; biti komu v z.; po njegovem zgledu; — nam. vzgled.
92363. zgledálọ, n. = zrcalo, Ravn.
92364. zglę̑dək, -dka, m. das Muster, das Formular, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
92365. zgledováti se, -ȗjem se, vb. impf. Blicke werfen: mej sabo so se zgledovali, sie blickten einander an, Dalm.; — z. se nad kom: ves svet se zgleduje nad njim, aller Augen sind auf ihn gerichtet, Cig.; nad tem se ljudje zgledujejo, das fällt auf, Cig.; — z. se nad kom (čim), Ärgernis nehmen an jemandem (einer Sache); — z. se po kom, sich an jemandem ein Beispiel nehmen: zgleduj se po drugih, Cig.; — ( nam. vzg-).
92366. zglẹ́viti, -im, vb. pf. zerkauen: zgristi in zgleviti, LjZv.
92367. zglòb, -glóba, m. das Gelenk, Valj. (Rad), Erj. (Som.); — hs.
92368. zglobíti, -ím, vb. pf. zusammenfügen, h. t.- Cig. (T.).
92369. zglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. zernagen, aufnagen.
92370. zgobavẹ́ti, -ím, vb. pf. Schwämme bilden, Cig.; — schwammicht werden, C.; — ( nam. vzg-).
92371. zgòd, -gǫ́da, m. das Ereignis, Mur., Cig.; pred pragom teh svetih zgodov, Ravn.- Valj. (Rad); — tudi: zgọ̑d.
92372. zgọ̑da, f. das Ereignis, die Vorfallenheit, Cig., Jan.; čudna z., das Abenteuer, Cig.; zla z., das Unglück, Cig.
92373. zgọ̑daj, adv. frühmorgens, früh; z. vstati; na vse z., in aller Frühe; — frühzeitig, beizeiten; dosti z. sem prišel k veselici.
92374. zgọ̑dba, f. die Begebenheit, die Geschichte, Cig., Jan., Preš., ogr.- Valj. (Rad); čudna z., die Wundergeschichte, Cig.; zgodbe sv. pisma, die biblische Geschichte, Cig., Jan., Ravn.; rodovinske zgodbe, die Familiengeschichte, Cig.
92375. zgọ̑dbica, f. dem. zgodba; eine kleine Begebenheit, das Geschichtchen, Jan., M., Zora.
92376. zgọ̑dək, -dka, m. das Ereignis, der Vorfall, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
92377. zgodíšče, n. = zgodek, Ravn.- Valj. (Rad), Npes.-K.
92378. zgodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen: v čelo koga z., vzhŠt.- C.; — antreffen: smrt me zgodi, C.; — errathen, C., Prip.- Mik.; — 2) z. se, eintreffen; kar je prerokoval, to se je tudi zgodilo; — geschehen, sich ereignen; nič hudega se ti ne bo zgodilo; nesreča se je zgodila; naj se zgodi, kar koli; kar se ne zgodi, to se ne zve; zgodi se volja tvoja!
92379. zgodopìs, -písa, m. die Geschichtschreibung, die Geschichte, Cig. (T.), C.
92380. zgodopı̑səc, -sca, m. der Geschichtschreiber, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
92381. zgodopı̑sje, n. die Geschichtschreibung, Cig., Jan.
92382. zgojíti, -ím, vb. pf. auferziehen, Cig., Jan.; — ( nam. vzg-).
92383. zgolȃjsati, -am, vb. pf. abschaben, abwetzen, SlN.
92384. zgȏłč, m. = zgovor, die Besprechung: na z. kam iti, C.
92385. zgółčati, -ím, vb. pf. z. si, anfangen zu sprechen, Zora; — z. si, sich besprechen, C.
92386. zgołčávati, -am, vb. impf. sprechen, sich besprechen, ogr.- M.; z. s kom, ogr.- Let.; z. si s kom, sich besprechen, ein Gespräch haben, ogr.- Mik.
92387. zgọ̀lj, adv. lediglich, lauter, einzig und allein; zgolj iz sebičnosti kaj storiti; — tudi: zgòlj.
92388. zgolopáłčiti, -pȃłčim, vb. pf. zusammenpfuschen, Glas.
92389. zgoməzljáti, -ȃm, vb. pf. aufwimmeln, Z.; — ( nam. vzg-).
92390. 1. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. zusammenhäufen, Lašče- Levst. (M.).
92391. 2. zgomíliti, -ı̑lim, vb. pf. herabnehmend anhäufen: z. kaj z voza, Lašče- Levst. (M.).
92392. zgomoljíti, -ím, vb. pf. in Klumpen zusammenbringen, C.
92393. zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.- C.
92394. zgọ̑r, I. adv. = zgoraj, Cig., Jan.; — II. praep. c. gen. oberhalb: zgor vasi, Levst. (M.).
92395. zgóra, adv. = zgoraj, M., C.; od zgora, von oben herab, ogr.- C.
92396. zgórah, adv. = zgoraj, M., Danj.- Mik.
92397. zgóraj, adv. oberhalb; od zgoraj, von oben; od zgoraj, ( nav. odzgoraj) oberhalb; od z. in od spodaj, oben und unten.
92398. zgọ̑rəc, -rca, m. der von oben, von den Bergen wehende Wind, der obere Wind, ( opp. zdolec), Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), Valj. (Rad); in gewissen Gegenden: der Ostwind, Prip.- Mik.
92399. zgorẹ́ti, -ím, vb. pf. vom Feuer verzehrt werden, verbrennen; hiša je zgorela, vse mu je zgorelo.
92400. zgorljìv, -íva, adj. verbrennlich, Cig., Jan., Cig. (T.).
92401. zgorljívost, f. die Verbrennlichkeit, Cig. (T.).
92402. zgǫ̑stək, -stka, m. etwas Verdicktes: die Essenz, Vrtov.- C.
92403. zgostı̑təv, -tve, f. die Verdichtung, die Condensation, die Concentration ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.).
92404. zgostíti, -ím, vb. pf. verdichten, eindicken, condensieren; z. se, dicht, dick werden, sich verdichten, sich verdicken, sich condensieren; kri se je zgostila.
92405. zgostljìv, -íva, adj. condensierbar, coercibel ( chem.), Jan., Cig. (T.).
92406. zgoščálọ, n. das Verdichtungsmittel, Cig.
92407. zgǫ́ščati, -am, vb. impf. ad zgostiti, Cig., Cig. (T.), nk.
92408. zgotȃvljati, -am, vb. impf. ad zgotoviti; verfertigen: iz rogov se glavniki zgotavljajo, ogr.- Valj. (Rad).
92409. zgotovílọ, n. die Herstellung, Levst. (Cest.).
92410. zgotǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. verfertigen, ausfertigen, Cig., DZ.; imenik z., eine Liste anfertigen, Levst. (Nauk); — prim. izgotoviti.
92411. zgovȃrjati se, -am se, vb. impf. ad zgovoriti se; ein Gespräch führen, sich besprechen, Jap.- C.; z. se s kom, Fr.- C.; (= z. si, ogr.- Valj. [Rad]).
92412. zgọ̑vor, m. die Besprechung, das Gespräch, Meg., Dalm.; — z. imeti s kom, Dalm.; — die Verabredung, Slom.- C.; z. (= zaveza) s peklom, Dalm.
92413. zgovoríti se, -ím se, vb. pf. sich besprechen, sich verabreden.
92414. zgovorljìv, -íva, adj. gesprächig, redselig, Jan., Št.; — beredsam, eloquent, Jan., Cig.
92415. zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
92416. 1. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
92417. 2. zgrábiti, -grȃbim, vb. pf. herabrechen, wegrechen.
92418. zgrabljávati, -am, vb. impf. zusammenrechen, Levst. (Cest.).
92419. zgrabljìv, -íva, adj. 1) räuberisch, Mur., Cig.; zgrabljivi volkovi, reißende Wölfe, Mur., Jap. (Sv. p.), ogr.- Valj. (Rad); zgrabljiva zverina, das Raubthier, Levst. (Nauk); — 2) packend ( stil.), Cig. (T.).
92420. zgrabljı̑vəc, -vca, m. der Räuber, ogr.- M., Let.
92421. zgrȃdba, f. das Bauen, der Bau, das Gebäude, nk.; — prim. zgraditi.
92422. zgradíti, -ím, vb. pf. aufbauen, nk.; cerkev, hišo z., ogr.- C.; — schaffen: jezik z., Vrt.; jezikoslovni, brez potrebe zgrajeni nestvori, Levst. (Nauk); — hs.
92423. zgrȃja, f. 1) das Aufbauen ( z. B. eines Haufes), ogr.- C.; — 2) das Zaunmaterial, das Gehegematerial, SlGor.- C.; — der geflochtene Zaun, C.
92424. zgrȃžati se, -am se, vb. impf. ad zgroziti se; öfter erschaudern, Zv., Zora, Erj. (Som.).
92425. zgȓba, f. 1) die Runzel, C.; — 2) der Hockstand: v zgrbi stati, Telov.
92426. zgrbáčiti, -ȃčim, vb. pf. = zgrbančiti, Mur.
92427. zgrbástiti, -ȃstim, vb. pf. zgrbaščen, gekrümmt; zgrbaščen hodim in silno priklonjen, Trub.
92428. zgŕbati, -gȓbam, vb. pf. = zgrbiti 1), Cig., Jan.; zgrban, runzelig, Cig.
92429. zgrbávščiti, -ȃvščim, vb. pf. = zgrbančiti, Levst. (Zb. sp.).
92430. zgŕbiti, -gȓbim, vb. pf. 1) faltig, runzelig machen, Dict., Cig., Jan., C.; z. čelo, Cig., C.; zgrbljen, runzelig, gefurcht, Cig., Jan.; zgrbljeno obličje, Jsvkr.; Moje ročice bele So vse zgrbljene, trde, Npes.-K.; z. se, einschrumpfen, sich zusammenrunzeln, Cig., Jan.; — 2) krümmen, Jan.; zgrbljen, gebückt, gebeugt, Jan.; zgrbljen hodim, Cig., Dalm.; z. se = na kup zlesti, Cig.
92431. zgŕčiti se, -im se, vb. pf. zu einem Knorren werden, knorrig werden, Cig.
92432. zgȓda, adv. = z (iz) grda, mit Schlimmem, nk.
92433. zgrdíti se, -í se, vb. pf. zgrdi se, es ekelt an: Lisici se zgrdilo je Meseno hrano jesti, Danj. (Posv. p.).
92434. 1. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 1. zgrebsti, zusammenscharren, Cig.
92435. 2. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 2) zgrebsti; herabscharren, Cig.
92436. 3. zgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad 3) zgrebsti; aufscharren, Cig., — ( nam. vzg-).
92437. zgrę̑bki, m. pl. Zusammengescharrtes, C.
92438. 1. zgrébsti, -grébem, vb. pf. zusammenscharren; na kup z., erscharren, Cig.
92439. 2. zgrébsti, -grébem, vb. pf. herabscharren ( prim. 2. zgrebati).
92440. 3. zgrébsti, -grébem, vb. pf. aufscharren, Cig.

   91.841 91.941 92.041 92.141 92.241 92.341 92.441 92.541 92.641 92.741  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani