Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (92.141-92.240)

  1. zdìkaj, adv. = tukaj: enega zdikaj, enega tamkaj, Jezusa pa v sredi, Trub.; — prim. zde, zdekaj.
  2. zdimẹ́ti se, -í se, vb. pf. verrauchen, vergehen ( v. Rauche), Jan. (H.).
  3. zdírjati, -am, vb. pf. zu rennen anfangen, dahinrennen, dahinsprengen; jezdec zdirja po cesti; — ( nam. vzd-).
  4. zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — ( nam. vzd-).
  5. zdobrẹ́ti, -ím, vb. pf. klug werden, verstehen, ergründen, Jan., C.; ne morem z., ich kann es nicht begreifen, ich verstehe es nicht, vzhŠt.- C.
  6. zdobríti se, -ím se, vb. pf. wieder gut werden, sich aussöhnen: z. se s kom, C.
  7. zdobrovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in gute Laune versetzen, SlN.; — z. se, wieder gut werden, sich aussöhnen, BlKr.- Mik., Navr. (Let.); dobri ljudje se brzo zopet zdobrovoljijo, veli Beli Kranjec, Navr. (Kop. sp.).
  8. zdogovẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. = zavedeti se, Rihenberk- Erj. (Torb.); (-diti se, C.).
  9. zdojíti, -ím, vb. pf. aufsäugen, groß säugen, Cig. — ( nam. vzd-).
  10. zdọ̑jka, f. = krava, ki doji: dobra z. (= daje veliko mleka), BlKr.
  11. zdólaj, adv. unten, an der unteren Seite.
  12. zdọ̑łəc, -łca, m. der von unten, vom Thal her wehende Wind, Valj. (Rad); = spodnjak, C.; der untere Wind ( opp. zgorec), Cig.; (in gewissen Gegenden) der Westwind, C., Prip.- Mik., vzhŠt.; ( der Ostwind, Guts., Savinska dol.).
  13. zdółžiti, -im, vb. pf. verlängern, Štrek.
  14. zdọ̑ma, adv. = z doma, nicht zuhause: od zdoma kaj prinesti, von der Reise etwas mitbringen, Rib.
  15. zdrȃha, f. der Zwist, die Uneinigkeit, der Zank, V.-Cig., C.; zdrahe delati, Svet. (Rok.), Dol.; delala je zdrahe in razpor v vseh hišah, LjZv.; — pogl. zdrahi.
  16. zdráhati, -am, vb. pf. zerraufen: zdrahan = zdrasan, C.; = raztrgan, C.; schlotterig, zerrauft, Cig.
  17. zdrȃhi, m. pl. die Klatscherei, die Postenträgerei, Intriguen: zdrahe prenašati, delati, Lašče- Erj. (Torb.); kdor zdrahe prenaša, der Postenträger, Dol.- Cig.; ( nam. vzrahi: koren: rah-; "Auflockerung der Freundschaft", Erj. [Torb.]).
  18. zdrȃhljiv, adj. zankhaft, zudringlich, V.-Cig., Svet. (Rok.); z. je, kdor rad zdrahe dela, Lašče- Erj. (Torb.).
  19. zdrȃhljivəc, -vca, m. der Postenträger, der Klatscher, Dol.- Cig., der Friedensstörer, Z.
  20. zdramílọ, n. das Belebungsmittel, Vrtov. (Km. k.).
  21. zdrámiti, -im, vb. pf. munter machen, aufmuntern: z. zaspanega, dremljočega; z. se, munter werden (aus der Verschlafenheit, dem Schlummer); zdrami se! komaj se je zdramil; ( pren.) z. se, aus einer geistigen Lethargie aufwachen; — ( nam. vzd-).
  22. zdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. = razdrapati, zerkratzen, zerzausen, zerfetzen.
  23. zdrásati, -am, vb. pf. = razdrasati, zerzausen, zerreißen: zdrasan, zerlumpt, zerfetzt, C.; z. berač, Z.
  24. zdrástiti, -im, vb. pf. aufreizen, Trub.
  25. zdráš, m. eine Art Rückenkorb zum Tragen des Düngers, C.
  26. zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.- C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.- C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.- C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — ( fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
  27. 1. zdrȃvəc, -vca, m. 1) der Gesunde: Zdravniki bolni zdravce bi radi celili, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Sanikel (sanicula), C.
  28. 2. zdrȃvəc, -vca, m. = mendravec 3), dravec, Notr.
  29. zdravíca, f. der Gesundheitsspruch, der Toast; zdravico napiti komu, auf jemanden einen Toast ausbringen, ihm zutrinken.
  30. zdravı̑čka, f. dem. zdravica; das Trinklied: zdravičko piti, C.; — vreden je sto centov zlata, kdor nam da lepo novo pesem, naj bo zdravička ali pa sveta, Slom.
  31. zdravíka, f. das Benedictenkraut (geum rivale), C.
  32. zdravilíšče, n. der Curort, Jan., DZ., nk.
  33. zdravílọ, n. das Heilmittel, die Arzenei; z. za oči, das Augenmittel; z. zoper mrzlico; domače z., das Hausmittel; pri njem ne pomaga nobeno z. več.
  34. zdraviloslǫ̑vje, n. die Heilmittellehre, Cig.
  35. zdravı̑łski, adj. medicinisch, medicinal, Cig., Jan.; zdravilska sklenica, die Arzeneiflasche, Cig.; zdravilski potroški, die Medicinalauslagen, Jan.; zdravilske zeli, die Arzeneipflanzen, LjZv.
  36. zdravı̑łstvọ, n. das Heilwesen, Cig.; = zdravstvo, das Sanitätswesen, Levst. (Nauk); — = zdravništvo, die Heilkunde, Cig., Jan.; živinsko z., die Vieharzeneikunde, Cig.
  37. zdravíšče, n. = zdravilišče, Jan.
  38. zdravı̑telj, m. der Heilkünstler, Jan.; = zdravnik, der Arzt, Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
  39. zdravı̑teljski, adj. = zdravniški, ärztlich, Cig., C.; zdraviteljsko osebje, ärztliche Personen, DZ.
  40. zdravı̑təv, -tve, f. die Heilung, die ärztliche Behandlung, Cig., Jan., C.; die Cur, Jan., C.
  41. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
  42. zdravı̑vəc, -vca, m. = zdravnik, der Arzt, C., Ravn.- Valj. (Rad).
  43. zdravı̑vọ, n. der Heilstoff, Jan.
  44. zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.
  45. zdrȃvjiče, n. dem. zdravje; ljubo z., die liebe Gesundheit, Cig.; z. napiti komu, Npes.-Vraz: zdravjiče! (als Gruß), vzhŠt.
  46. zdravljáč, m. der Curpfuscher, Jan.
  47. zdravoslǫ̑vəc, -vca, m. der Mediciner, C.
  48. zdravoslǫ̑vje, n. die Gesundheitslehre, die Hygiene, LjZv.; — die Medicin, die Heilkunde, C.
  49. zdravovẹ́da, f. die Gesundheitskunde, Jan.
  50. zdrȃvstvọ, n. das Gesundheitswesen, das Sanitätswesen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  51. zdrȃžba, f. 1) die Veranlassung eines Zwistes, die Friedensstörung, der Zwiespalt; zdražbe delati, Zwistigkeiten anstiften; — 2) der Friedensstörer, der Zankstifter, Dict., Cig., Jan.; živa z., Cig.
  52. zdraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. zdražiti, Jan. (H.).
  53. 1. zdrážiti, -im, vb. pf. aufhetzen, aufreizen; erregen, Jan.; — ( nam. vzd-).
  54. 2. zdražíti, -ím, vb. pf. vertheuern, Cig., Jan., C.
  55. zdražljìv, -íva, adj. streitsüchtig, zwistig, zänkisch, Dict., Cig.; — reizbar, Mur., Cig., Jan.
  56. zdražljívost, f. streitsüchtiges, zänkisches Wesen, die Reizbarkeit, Cig.
  57. zdŕčati, -ím, vb. pf. dahingleiten, entgleiten; sani so zdrčale po cesti; hlod je zdrčal po drči; ausgleiten, ausrutschen, Cig.; zdrči mi, ich gleite ab, Cig.
  58. zdrdráti, -ȃm, vb. pf. rollend dahingleiten: voz zdrdra po cesti; — ( nam. vzd-).
  59. zdrę̑bšati, -am, vb. pf. = zdremšati, jvzhŠt.
  60. zdrę̑mšati, -am, vb. pf. mit einem Prügel stoßend zerquetschen: grozdje z., Dol.
  61. 1. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) = razdreti: pogajanje z. (abbrechen), Cig.; — 2) z. se, sich zerzanken: ljudje, ki se na svetu tako lahko zderejo, pri oltarju se morajo spet spraviti, Ravn.
  62. 2. zdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. wegreißen, abzerren, Cig.
  63. zdrẹ́ti se, -dérem se, vb. pf. = zadreti se, aufschreien, Mur.; niso začeli zdrto (aufschreiend), Krelj; — (zdrt človek, ein schreisüchtiger Mensch, C.).
  64. zdrgávati, -am, vb. impf. abstreifen: z. rokavice, SlN.; — prim. 2. zdrgniti.
  65. zdrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. erzittern, Cig., Zora; — ( nam. vzd-).
  66. zdrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad 3. zdrgniti; zusammenschnüren: grlo mu je zdrgovalo, glas jemalo, Jurč.
  67. zdrhtẹ́ti, -ím, vb. pf. erzittern, erbeben, Cig.
  68. zdríčati, -ím, vb. pf. = zdrčati, Jan. (H.).
  69. zdrízati se, -am se, vb. impf. ad zdrzniti se; schauern, Lašče; zdrizam se pogosto, Zv.; (zdrizati, schaudern machen, Str.).
  70. zdr̀k, -dŕka, m. das einmalige Ausrutschen, der Rutscher, Cig., C.
  71. zdrkávati, -am, vb. impf. = zdrkovati, jvzhŠt.
  72. zdrkljìv, -íva, adj. 1) leicht ausgleitend: zdrkljiva noga, ein unsicherer Fuß, Zora; — 2) schlüpfrig, Cig.
  73. zdrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad zdrkniti.
  74. zdŕmati, -dȓmam, -mljem, vb. pf. aufrütteln, Jan.
  75. zdrobíti, -ím, vb. pf. zerbröckeln, zersplittern, zermalmen; z. steklo, kruh, kost; v prah z. kaj; — z. se, in kleine Stücke, Bröckchen, Splitter zerfallen; kamen se je zdrobil pod kolesom; na tisoč koscev se z.
  76. zdrǫ̑zgati, -am, vb. pf. zusammenquetschen, maischen, Cig.; z. sadje, jagode, Vrtov. (Km. k., Vin.).
  77. zdrpáliti, -ȃlim, vb. pf. abwetzen, Cig.; zdrpaljena obleka, SlN., Gor.
  78. zdrúčiti, -drȗčim, vb. pf. = zdruzgniti, C.
  79. zdrȗčkati, -am, vb. pf. = zdruzgati, jvzhŠt.
  80. zdrúščiti, -drȗščim, vb. pf. zerquetschen, zermalmen, Levst. ( LjZv.).
  81. zdrȗzgati, -am, vb. pf. = zdrozgati, zerquetschen, Dol.
  82. zdrúziti, -drȗzim, vb. pf. = zdruzgniti, Dol.
  83. zdrúžati, -am, vb. impf. = združevati; občine z. (zusammenlegen), Levst. (Nauk).
  84. združávati, -am, vb. impf. = združevati; podobčine so se združavale v veliko občino, Levst. (Nauk).
  85. zdrȗžba, 1) f. die Vereinigung, die Association, Cig., Jan.; die Fusion, Cig. (T.); die Union, Jan., Navr. (Let.); tri združbe (drei Körperschaften) volijo može v poslansko zbornico, Levst. (Nauk); — 2) m. der Brautführer oder der Führer der Kranzjungfer, vzhŠt.- C.; mladenič naprosi dva svojih najboljših prijateljev, da bi mu bila združbi, to je, strežnika na dan poročevanja, Mursko polje- Pjk. (Črt.).
  86. zdrȗžək, -žka, m. die Vereinigung, C.; — die Versammlung, V.-Cig., C.
  87. združevalíšče, n. der Vereinigungspunkt, Žnid.
  88. združı̑təv, -tve, f. die Vereinigung, Jan.
  89. zdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. vereinigen; vso vojsko z. na enem mestu; z združenimi močmi; združen biti s čim, sich an etwas knüpfen, Cig.; z. se, sich vereinigen; — telesno se z., sich begatten, Cig., C.
  90. združljìv, -íva, adj. conjunctiv ( phil.), Cig. (T.).
  91. združljívost, f. z. pomisli, die Ideenassociaton (als Neigung der Ideen, sich zu vergesellschaften), Cig. (T.).
  92. zdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. zerschaben, zerkratzen, C.
  93. zdŕzati se, -zam se, vb. impf. ad zdrzniti se, Cig.; — prim. zdrizati se.
  94. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
  95. zdržávati, -am, vb. impf. 1) = zdrževati; — 2) befolgen, ogr.- Mik.
  96. zdȓžema, adv. zusammenhängend, ununterbrochen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk., Dol.; z. tekoč kos ceste, eine zusammenhängende Strecke, Levst. (Cest.); hiše stoje z. v vasi, Glas.; z. napajati, continuierlich bewässern, Levst. (Močv.); z. v šolo hoditi, regelmäßig die Schule besuchen, Levst. (Nauk); tujci so z. hodili k njim, Cv.
  97. zdrževáti, -ȗjem, vb. impf. ad zdržati; 1) aufrecht erhalten; — aushalten, versorgen; — 2) z. se, sich enthalten; — 3) (po nem.) z. se, sich irgendwo aufhalten, Mur., Jan.; — ( nam. vzd-).
  98. zdrževȃvka, f. die Erhalterin, die Versorgerin, Cig.
  99. zdržljìv, -íva, adj. enthaltsam, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).
  100. zdržljívost, f. die Enthaltsamkeit, Mur., Cig., Jan.; — ( nam. vzd-).

   91.641 91.741 91.841 91.941 92.041 92.141 92.241 92.341 92.441 92.541  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA