Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (88.941-89.040)

  1. vračúh, m. der Quacksalber, der Charlatan, Cig., Jan., C.
  2. vrȃg, m. der Teufel (posebno v kletvicah); — ni je cerkvice, kjer bi vrag ne imel kapelice = der Teufel hat überall sein Spiel, Cig.
  3. vragováti, -ȗjem, vb. impf. den Teufel im Munde führen, mit dem Worte vrag fluchen, Mik.
  4. vrájtati, -am, vb. pf. = vračuniti.
  5. vrȃpa, f. die Runzel der Haut, Meg., Guts.- Cig., Mur., Jan., Mik.; rakaste vrape ('rape') po deblu z dletom izdolbsti, Pirc; vrape, der Misswuchs (etwas fehlerhaft Gewachsenes), V.-Cig.
  6. vrȃpast, adj. runzelig, Jarn.- Cig.
  7. vrȃpati, -am, vb. impf. runzelig machen, Dict.
  8. vrápav, adj. runzelig, Dict.- Mik., Guts., Mur., Jan.; vrapava repa, redkev, Mur., SlGor.; mit Misswuchs behaftet, Cig.; pšenica je vrapava, če je zrnje jamasto in mršavo, ne polno, jvzhŠt.; — uneben, rauh, (rapav) Gor.
  9. vrápavica, f. eine runzelige Rübe, Mur., Jan., Cig.
  10. vrápiti se, vrȃpim se, vb. impf. sich runzeln, Št.- Cig., C.
  11. vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Mur., Jan., Fr.- C.; — ( pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.- C.; — die Narbe, C.
  12. vrȃskast, adj. runzelig, C.; — ritzig, C.
  13. vráskav, adj. runzelig, Habd.- Mik., Mur., Jan.; on me je vraskavega storil, Dalm.; — ritzig: v. les, C.
  14. vrástati se, -am se, vb. impf. ad vrasti se; = vraščati se: deklica se mi je od dne do dne bolj vrastala v srce, Jurč.
  15. vrȃstək, -tka, m. die Krystallgruppe, Erj. (Min.).
  16. vrásti, vrástem, vb. pf. einwachsen, Cig.; nav.: v. se; vrastel, eingewachsen, Cig. (T.); vrasla oblica, eingewachsene Kugel, Erj. (Min.).
  17. 1. vrȃštvọ, n. = sovraštvo, die Feindschaft, der Hass, C.
  18. 2. vrȃštvọ, n. 1) die Arznei, das Heilmittel, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad), Slom., BlKr., jvzhŠt.; — 2) die Heilkunde, Cig., Jan.
  19. vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel ( bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.
  20. vráta, n. pl. 1) die Thür, das Thor; velika v., das Hauptthor; med vrati, in der Thür; eden drugemu vrata podajejo, sie kommen nacheinander; — der Engpass, Jes.; — 2) der Quandelcanal im Kohlenmeiler, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — 3) der Zettelrahmen bei den Webern, V.-Cig.
  21. vratár, -rja, m. der Thürwärter, der Portier; — der Pförtner beim Magen, Erj. (Som.).
  22. vrataríca, f. die Thürhüterin, die Thürwärterin, Krelj, Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.).
  23. vratáriti, -ȃrim, vb. impf. Thürwärter, Portier sein, Cig.
  24. vratȃrstvọ, n. das Amt, die Stelle eines Thürwärters, Cig.
  25. vrátca, -təc, n. pl. dem. vrata; das Thürchen, das Pförtchen; — das Fassthürlein, C., Št.; — das Thürlein am Taubenschlag, Cig.; — das Flugloch am Bienenstock, Cig., Jan.; — das Hosenthürl, der Hosenlatz, Dol.
  26. vrȃtəc, -tca, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) beli v., eine Art Wucherkraut (chrysanthemum parthenicum), Josch.
  27. vratìč, -íča, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.- Cig., Mur., Jan., Josch, Tuš. (Št. l. č.); — tudi: vrȃtič.
  28. vratíka, f. das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Ščav.- Pjk. (Črt.).
  29. vratíłce, n. die Spuldille am Spinnrad, jvzhŠt.- C.
  30. vratílọ, n. die Welle, der Wellbaum, Cig. (T.); bes. der Wellbaum am Webstuhle, der Weberbaum, der Garnbaum, Cig., Jan.; tkalčje v., Habd., Dict.- Mik., Dalm.
  31. vrátje, n. die Ackerwende, die Pflugwende, C.
  32. vratolǫ̑mka, f. ein halsbrecherisches Weib, Habd.- Mik.
  33. vratovílọ, n. = vratilo, der Weberbaum, Cig., Pot.- M., C.
  34. 1. vráziti, -rȃzim, vb. pf. einritzen, Cig.
  35. 2. vráziti, -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.
  36. vrȃž, -ı̑, f. 1) der Aberglaube, Mur.; — 2) die Schwarzkunst, Mur.; vraži uganjati, Ravn.
  37. vráža, f. der Aberglaube; vraže, abergläubische Vorstellungen oder Gebräuche.
  38. vražár, -rja, m. der Wahrsager, Jan.
  39. vražaríca, f. die Wahrsagerin, Cig., Jan.
  40. vražáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Wahrsagen abgeben, Jan.
  41. vrážda, f. 1) der Hass, ogr.- C.; — 2) die Mordsühne, kajk.- Valj. (Rad); ( hs.).
  42. vraževáti, -ȗjem, vb. impf. zaubern, M.
  43. vražìč, -íča, m. dem. vrag; das Teufelchen, Volk.- M., Prip.- Mik., Valj. (Rad); — ein Teufelskerl (von einem Buben), Valj. (Rad).
  44. vražíti, -ím, vb. impf. 1) = sovražiti, hassen, anfeinden, Jan., C.; Uče nas kleti in vražiti, Levst. (Zb. sp.); čebele se vraže, Levst. (Beč.); — 2) (durch Zauberei) schaden, anthun, anzaubern, Jarn., V.-Cig., C.
  45. vrȃžji, adj. Teufels-, teuflisch ( bes. in Flüchen); vražji človek; vražje delo.
  46. vrȃžjica, f. vražja ženska, ein weiblicher Kobold, Str.
  47. vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk- Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica- Erj. (Torb.).
  48. vrbáča, f. der Weidenbaum, Mur., ogr.- C., vzhŠt.; ( eig. ein schlechter Weidenbaum, Z.).
  49. vȓbar, -rja, m. der Weidenbohrer (cossus ligniperda), Nov.
  50. vŕbast, adj. (vrbovemu deblu ali štoru podoben): unwitzig, Cig.
  51. vŕbica, f. dem. vrba; eine kleine Weide; — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Tuš. (B.).
  52. vȓbič, m. neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.).
  53. vrbíčevje, n. coll. die Weiden, das Weidengebüsch, M.
  54. vrbíka, f. neka trta, C., Konjice ( Št.)- Erj. (Torb.); die Weidenrebe, grüner Kanigel, Trumm.; — neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  55. vrbíšče, n. das Weidengehölz, Meg.
  56. vȓbje, n. coll. die Weiden; — der Weidenwald.
  57. vŕbov, adj. Weiden-; vrbova veja, vrbov les.
  58. vŕbovəc, -vca, m. 1) der Weidenwald, Mur., Jan.; — 2) = koš iz vrbovih šib, Fr.- C.; — 3) das Weidenröschen (epilobium), Cig., Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — 4) neka trta, C., Celje- Erj. (Torb.), Trumm.
  59. vŕbovica, f. das Weidenreis, die Weidenruthe, Cig., C.; v. po hrbtu ozdravlja lenobo, C.
  60. vŕbovje, n. coll. die Weiden; — der Weidenwald.
  61. vŕbovka, f. der Weidenbaum, Erj. (Izb. sp.).
  62. vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.
  63. vr̀č, vŕča, m. 1) der Krug; — 2) spodaj širji, zgoraj ožji škaf, ki drži 10 bokalov, jvzhŠt.
  64. vŕčati, -ím, vb. impf. 1) knurren, Cig., Jan.; — schnurren, Cig., Jan.; — 2) keifen, Cig.; — v. na koga, C.
  65. vȓčək, m. dem. vrč; das Krüglein; vrček piva, ein Krügel Bier.
  66. vrčìč, -íča, m. dem. vrč, Rez.- Valj. (Rad); tudi: vȓčič.
  67. vrdẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf., Cig., Polj., pogl. vardejati.
  68. vrdẹ́vati, -am, vb. impf., Cig., Jan., pogl. vardevati.
  69. vrè, adv. = uže, že, Rib., BlKr., ogr.- C., Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); ("vurè", Alas.).
  70. vrę̑bər, adv. = navkreber, bergauf, M., Z.; rajša gre voda tri dni okolo kakor en dan vreber, Npreg. ( Notr.)- Let.; — ( nam. vzreber); — prim. reber.
  71. vrẹ́ča, f. der Sack, Guts.- Cig., Jarn., Jan., Rez.- Mik., nk.
  72. vrẹ̑čar, -rja, m. 1) der Säckler, Cig.; — 2) das Beutelthier, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  73. vrẹ́čati, -am, vb. impf., nam. metati, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  74. vrẹ́če, n. der Sack, Meg., Mur., C., Dalm., Danj.- M., ogr.- Mik., Obloke- Erj. (Torb.); žimnasto vreče, Kast.; v vreču se maste oljike, kadar se dela olje ("samo v tem pomenu se je vzdržala stara beseda; vsaka druga podobna sprava je: žakelj"), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); langer Getreidesack, C.; — der Hodenbeutel, Rez.- C.
  75. vrẹ́či, vȓžem, vb. pf. 1) werfen; kamen v koga v.; v. kaj na tla; — snega je vrglo (= padlo), C.; — v. kaj na koga, jemanden einer Sache beschuldigen, C.; — 2) ausmachen, abwerfen; Gewinn eintragen, sich auszahlen; dobro mu vrže, Jap. (Prid.); iz svinca ločijo, če vrže, srebro, Vrtov. (Km. k.); ne vrže, es ist nicht der Mühe wert, Zv.; — 3) v. se po kom, jemandem nachgerathen, nacharten, Cig., C.; ne vrzite se po tem svetu! C.; v. se po žlahti, Dict.; = v. se v koga, Cig., C.; vrgel se je ves v svojega očeta, LjZv.; — 4) werfen, gebären (von Thieren), Cig., Dol.
  76. vrẹ́čica, f. dem. vreča; 1) das Säckchen, Jarn., Cig., nk.; — 2) das Netz ( zool.), C.; das Gekröse, Cig., Jan.
  77. 1. vrẹ̀d, vrẹ́da, m. 1) die Verletzung: kožo braniti vsakovrstnih vredov, Erj. (Som.); — pos. neka bolezen, katero dobode človek črez pas od velikega truda ali sedeža, C., GBrda, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Dol.; vred sem dobil, ich habe mich überhoben, Cig.; — der Leibschaden, Štrek., DSv.; — die Milz- o. Leberverhärtung, C.; — 2) das Geschwür, die Eiterbeule, Met., Mur., Jan., C.; dotikati se vredov gobavih, Cv.; der Karbunkel, C.
  78. 2. vrẹ̑d, m. za vred imeti, würdig achten, Guts.- Cig., Kor.- Mik.
  79. vrèd, adv. 1) zu gleicher Zeit, zugleich, C.; pri tebi in pri njem vred, C.; — 2) sogleich, Habd.- Mik., C.; — 3) sammt; s kom, s čim vred; oče s sinom vred; z nočjo, z dnevom vred, mit Anbruch der Nacht, des Tages; — drugemu vred, wie ein anderer, C.
  80. vrẹ́dast, adj. = vredan, 1. vreden, Jan. (H.).
  81. vrẹ́diti, -im, vb. impf. ( pf.?) verletzen, Dict.; bes. an einer wunden Stelle verletzen, wehe thun: v. koga, v. se, C., BlKr., Notr.- M.; "kako si me vredil!" (ako si me namreč pograbil za boleč prst, za bolno nogo), Vreme- Erj. (Torb.); — vredil sem se, ich habe mich überhoben, Cig., Notr.; (dovršna oblika pravilneje: uvrediti).
  82. vrèj, adv. v eno vrej, zugleich: kadar se bo z dvema v eno vrej trobentalo, Dalm.- M.; — v en vrej, immerfort, SKr.; — prim. vred.
  83. vrẹ̑ł, vrẹ̑la, m. 1) = vrelec, die Quelle, C.; — 2) (= vnetost, der Eifer, ogr.- Valj. [Rad]).
  84. vrẹ̀ł, vrẹ̑la, adj. 1) siedend heiß, brühheiß; vrela voda; — 2) eifrig, ogr.- Mik., C.; v. duh, C.; v. biti v dobrem delu, C.; vrele glave, Hitzköpfe, Vod. (Izb. sp.).
  85. vrẹ̑łčək, -čka, m. dem. vrelec; das Quellchen, Cig., Jan.
  86. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
  87. vrẹlíšče, n. der Siedepunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  88. vrẹ́lọ, n. der Sprudel, die Quelle, Cig. (T.), C., Vrt.; — hs.
  89. vrẹ́lost, f. 1) = vrelica, die Siedehitze, Jan. (H.); — 2) der Eifer, C., ogr.- Valj. (Rad).
  90. vrẹ́lovəc, -vca, m. der Sprudelstein, h. t.- Cig. (T.), Erj. (Min.).
  91. vréme, -ę́na, n. 1) das Wetter, die Witterung; — lepo, grdo, slabo v. je; hudo v., das Ungewitter; — schönes Wetter: v. se je naredilo; ali je v.? — 2) die Ursache, C., M.; vreme ti je jokati se, M.; — (tudi: vrẹ́me, jvzhŠt.; vrẹ́men, vzhŠt., ogr.- C.).
  92. vrę́piti se, -rę̑pim se, vb. pf. 1) sich zugesellen, C.; — 2) sich anschicken; v. se, da bi kaj storil, v. se k čemu a. česa, Hal.- C.
  93. vrẹ̑s, m. die Heide (erica), Mur., Cig., Jan.; mesnordeči v. = resa, die fleischfarbige Heide (erica carnea), Tuš. (R.); — jesenski v., = vresek, das Heidekraut (calluna vulgaris), Josch; — beli v., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch.
  94. vrẹ́sa, f. = vres, Jarn.
  95. vrẹ́sast, adj. heidicht, Cig., Jan.
  96. vrẹ̑sək, -ska, m. das gemeine Heidekraut (calluna vulgaris), Tuš. (R.), Nov., Štrek.
  97. vrẹ́sica, f. dem. vresa, die Heide, Jan.
  98. vrẹsíšče, n. das Heidefeld, das Heideland, Cig., Jan., Cig. (T.).
  99. vrẹ̑sje, n. coll. das Heidekraut, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  100. vrẹ̀sk, vrẹ́ska, m. 1) das Geschrei, Bes.; — heftiges Weinen, Jarn.; — 2) der Essig, C.; — prim. vrisk.

   88.441 88.541 88.641 88.741 88.841 88.941 89.041 89.141 89.241 89.341  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA