mal (1.201-1.300)

1201. sǫ́dołəc, -łca, m. ein enges Thal, eine schmale Thalwiese, C.
1202. sòm, sóma, m. der Wels, Waller o. Schaiden (silurus glanis), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Ravn., Preš., jvzhŠt.; — morski s., der Menschenhai (squalus carcharias); — s. zdrizavec, der Zitterwels (malapterurus electricus), Erj. (Ž.); = otripni, električni s., Cig.
1203. sóva, f. die Nachteule; mala s., die mittlere Ohreule (strix otus), Cig.; = rogata s., die Horneule, Cig.; = mala uhasta s., Frey. (F.); — pegasta s., die Schleiereule (strix flammea), Cig., Jan., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — rjava s., die Brandeule (strix stridula), Cig.; tudi: rumena skalna s., Frey. (F.); — grozna ali velika lesna s. = bubuj, sovjak, Frey. (F.); — tudi: sȏva, Valj. (Rad).
1204. spę̑t, adv. = zopet, wieder, abermals.
1205. spojíti, -ím, vb. pf. verbinden, vereinigen, Jan.; železne kose s. (= zvariti), C.; — löthen, Cig. (T.), C.; — amalgamieren, C.; — chemisch verbinden, Cig. (T.), C.; — s. se, sich fleischlich vermischen, V.-Cig.
1206. spomeník, m. das Denkmal, die Denksäule, Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.
1207. spomı̑nək, -nka, m. 1) dem. spomin; die Erinnerung, das Andenken, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) das Erinnerungszeichen ( z. B. ein Bildchen), Ig (Dol.); — = spomenik, das Denkmal, das Monument, Mur., Cig., Jan., nk.; (bolje: spominík, iz: spominnik, Škrab. [Cv.]).
1208. spomı̑nščina, f. das Andenken, Mur., Ravn.- Valj. (Rad); — das Denkmal, Mur., Cig.
1209. sporéči se, -réčem se, vb. pf. in einen Wortwechsel gerathen, sich zerzanken, übereinander kommen; malo smo se sporekli, Z.; tovariši se do dobrega sporeko med seboj, Cv.
1210. 1. spǫ́rən, -rna, adj. 1) ausgiebig: letos je seno sporno = tečno je, dasi ga je malo, Povir (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) sparsam, C.; spärlich, Jan.; sporno, mäßig, Habd.
1211. spreję̑mək, -mka, m. 1) = sprejem 1), sprejema, Jan.; — 2) = ono malo vina, ki ga uteče, kadar se pipa nastavlja, Rihenberk- Erj. (Torb.).
1212. sprọ̑ti, I. adv. für jeden einzelnen Fall, jedesmal sogleich; s. plačujem; s. vse pozabiš; kar čmrli nabero, s. snedo; — sogleich, ohne Verzug: s. je skočil va-me, Levst. (M.); s. je poginil, Z.; — II. praep. c. dat. = proti, Mur., C.
1213. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
1214. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
1215. srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
1216. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
1217. stálọ, n. 1) das Fußgestell, Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), nk.; na srebrnih stalih, Škrinj.- Valj. (Rad); das Stativ, Žnid.; — 2) das Fundament, der Grund, Jan., Burg. (Rok.); s. staviti, den Grund legen, C.; — 3) die Basis, C.; ( fig.) večina je stalo izgubila, SlN.; — 4) der Zustand: človek ostane vsegdar v jednem stalu, ogr.- C.; biti v stalu (= v stanu), C.; — 5) das Stehen: čič ne da nič, stalo pa malo, Z.
1218. stȃnoma, adv. im Quartier: kje si stanoma? Polj., Črni Vrh ( Notr.)- Svet. (Rok.).
1219. starodǫ́bən, -bna, adj. alt, ehemalig, Navr. (Let.).
1220. 1. stı̑rati, -am, vb. impf. ad streti; 1) zermalmen, C.; — 2) = tir delati, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
1221. stı̑sljaj, m. das einmalige Zusammendrücken, der Druck, Mur.
1222. stı̑snjenost, f. 1) die Schmalheit: s. in otožnost poprečnic, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die Kargheit, die Filzigkeit, Cig.
1223. stọ̑krat, adv. hundertmal.
1224. stọ̑kratən, -tna, adj. hundertmalig.
1225. 2. stǫ́pica, f. dem. 2. stopa; 1) = možnar, der Mörser, Gor.; bes. ein hölzerner Mörser, Cig., C.; — 2) pl. stopice = male stope za čreslo, Lašče- Levst. (Rok.).
1226. stǫ̑tni, num. der hundertste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kop., Met., Levst. (Sl. Spr.); — centesimal, Cig. (T.).
1227. stǫ̑tnič, adv. hundertens, zum hundertenmal, Cig.
1228. stradáč, m. der Hungerleider, Z.; der Schmalhans, Cig.
1229. stradè, -ę́ta, m. der Schmalhans, Cig.
1230. strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.
1231. stŕčati, -ím, vb. impf. hervorragen, hervorstechen, Guts., Mur., Cig., Jan., Šol., Mik., Štrek., ogr.- C.; mala puška iz pasa strči, Navr. (Let.); džamijam strče tanke "munare" kvišku, Navr. (Let.); gole krivenčaste veje so pošastno strčale v zimsko noč, Erj. (Izb. sp.); strčeč nos, eine vorspringende Nase, Erj. (Som.); vse strči od zlata, alles starrt von Gold, Goriš.; strotzen: kravi strčijo zizki, kmalu bo povrgla (= storila), jvzhŠt.
1232. 2. strẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) zermalmen, zerbrechen; oreh s.; s kolesom s., rädern, Jan. (H.); — s. se, zerbrechen ( intr.): kolo se je strlo; — strt, zerknirscht, Cig. (T.); — 2) zusammenreiben, zerreiben, Mur., Cig., Jan.
1233. stȓməc, -mca, m. 1) ein steiler Abhang, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) die Steile: obronek cestnega nasipa ima črez 1 1/2 črevelj strmca, die Dammböschungen sind steiler als 1 1/2 füßig, DZ.; — 3) das Stromgefälle, Cig., Jan., Cig. (T.); voda ima malo strmca, Notr.; tu ima Sava neznaten strmec, Erj. (Izb. sp.); uravnane vode bodo imele večji strmec, Levst. (Močv.); prečni s., das Quergefälle, Levst. (Cest.).
1234. strpáča, f. eine schmale, etwas gebogene Haue, M., Z., Malhinje (Kras), Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.), Notr.
1235. strúmljati, -am, vb. impf. steuern, Cig., Notr.; — fantič, ki na malih saneh spredaj sedi, strumlja, Ig (Dol.).
1236. studę̑nčnik, m. neka rastlina rastoča sosebno okolo studencev, morebiti: die Schmalzblume (caltha palustris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
1237. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
1238. svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.- C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; ( prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.- Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.- C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.- Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče- Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.- C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
1239. šápal, m. = 3. šapa: šapal se je razsul, Malhinje- Erj. (Torb.); — prim. šapelj (?).
1240. šápula, f. der Heiligenschein: svetniki se s šapulo ali svetlobo okoli glave malajo, Trub.; — prim. šapelj.
1241. šátrast, adj. šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter hodi razkoračeno, Lašče- Erj. (Torb.).
1242. ščəgę́təc, * -tca, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; ali te kaj rad šegetec ima? bist du leicht kitzelig? Mur.
1243. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
1244. ščúkati, -am, vb. impf. = po malem rezati, rezljati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
1245. šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
1246. šeljút, m. = malovreden človek, BlKr.- Let.
1247. šę̑mbran, adj. ( part.) verflixt, vermaledeit (v kletvicah); šembrana para! šembran človek!
1248. šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
1249. šę́ntati, šę̑ntam, vb. impf. 1) = z besedo "šent" preklinjati, Meg., Dict., Z.; — 2) šę̑ntan, vermaledeit; ti šentana para!
1250. šę̑stdesetič, adv. zum sechzigstenmal.
1251. šestdesetı̑nski, adj. sexagesimal, Cig. (T.), C.
1252. šę̑stdesetkrat, adv. sechzigmal.
1253. šę̑stdesetkratən, -tna, adj. sechzigmalig, Mur.
1254. šę́stič, adv. sechstens, zum sechstenmal.
1255. šę̑stkrat, adv. sechsmal.
1256. šę̑stkratən, -tna, adj. sechsmalig.
1257. šestnájstič, adv. sechzehntens, zum sechzehntenmal.
1258. šestnájstkrat, adv. sechzehnmal.
1259. šišmìš, -míša, m. 1) die Spitzmaus (sorex), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fledermaus, Z., jvzhŠt.; die Speckmaus (vespertilio noctula), Frey. (F.); morski š., — die Seefledermaus (malthe), Erj. (Torb.).
1260. škȃmlja, f. neka stolica, Mariborska ok.- C.; — der Schemel, C.; škamlje tvojim nogam, Krelj; — prim. stsl. skamija, stvn. scamal, nem. Schemel, lat. scamnum, C.
1261. škȓnəc, -nca, m. 1) = pipec, malovreden otročji nož, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) die Schraube, vzhŠt.
1262. škȗlje, n. = malo kamenje po potu, C.; der Schotter, Št.
1263. škȗrh, m. der Brachvogel (numenius arquatus), Cig.; = veliki š., Frey. (F.); mali š., der kleine Brachvogel ( n. phaeopus), Frey. (F.).
1264. šmárən, -rna, m. = šmarni dan (praznik), der Frauentag: veliki, mali š., der Groß-, Kleinfrauentag, Kr.; — prim. šmarni.
1265. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
1266. štẹvílọ, n. die Zahl; malo, veliko š. ljudi; brez števila, ohne Zahl, unzählig; vojakov brez števila; po številu, der Zahl nach; — die Zahl ( gramm.): edino, dvojno, množno š., die Ein-, Zwei-, Mehrzahl, Jan. (Slovn.).
1267. štíridesetič, adv. vierzigstens, zum vierzigstenmal.
1268. štíridesetkrat, adv. vierzigmal.
1269. štíridesetkratən, -tna, adj. vierzigmalig.
1270. štírikrat, adv. viermal.
1271. štírikratən, -tna, adj. viermalig.
1272. štirinájstič, adv. vierzehntens, zum vierzehntenmal.
1273. švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).
1274. tačàs, adv. 1) = takrat, damals, dann, Mur., Cig., Jan.; — 2) sogleich, Rib.- Mik.; — 3) indessen.
1275. tačásən, -sna, adj. 1) damalig, Mur., Cig.; — 2) derzeitig, einstweilig, Jan.
1276. takràt, adv. damals, da; diesmal; takrat se ti ni posrečilo.
1277. takrátən, -tna, adj. damalig.
1278. tədàj, adv. 1) damals; tedaj je bilo drugač; — 2) dann, in diesem Falle; če si nedolžen, tedaj se oglasi; — daher, folglich, also.
1279. tədàjci, adv. damals, Mik.; — sogleich damals, sogleich, C.; on je t. vstal, Krelj.
1280. tədȃnjəc, -njca, m. der Damalige, C.
1281. tədánji, adj. damalig, Mur.
1282. tədášnji, adj. damalig, C.
1283. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
1284. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
1285. telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
1286. tę́zati, -zam, -žem, vb. impf. ziehen, recken, Mur., Jan.; bei den Haaren ziehen, Mur., vzhŠt.; teže me (pri česanju), V.-Cig.; lasi in brado t., Dalm.; Gospoda Boga bijejo, težejo, Trub.; težeta in bijeta se, sie raufen und schlagen sich, Krelj; malo jih je v takem zakonu, v katerem bi se ne kregali, ne tezali ino ne bili, Dalm.; — foltern, Jan., M., Burg. (Rok.); — besede t., im Reden die Worte ziehen, V.-Cig.; — anfechten, Mur., Mik.
1287. tı̑sočkrat, adv. tausendmal, Cig., Jan., nk.
1288. tı̑sočkratən, -tna, adj. tausendmalig, Cig., Jan., nk.
1289. tı̑stikrat, adv. damals.
1290. todà, conj. indessen, jedoch, allein; mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka, Jan. (Slovn.).
1291. tołčȃj, m. das Flachsbüschel, eine Handvoll Flachs, soviel einmal geschlagen und dann auf der Breche bearbeitet wird, Z., C.
1292. tọ̑likič, adv. zum sovieltenmal, Mur., C.
1293. tọ́likọkratən, -tna, adj. so oftmalig.
1294. trapáti, -ȃm, vb. impf. 1) närrisch, tölpelhaft sein, M.; malo trapa, er ist nicht recht bei Verstande, Gor.; — 2) herumirren, Cig., C.; — 3) narren, zum Besten haben: t. koga, Cig., Gor.- M., C.; (s komedijami) so kratkočasili, strašili in trapali izurjeni glumci preprosto ljudstvo, LjZv.; t. koga 1. dan aprila, Navr. (Let.).
1295. trávən, -vna, m. mali t., der Monat April; ( der Monat März, ogr.- C.); veliki t., der Monat Mai; ( der Monat April, ogr.- M., C.).
1296. trávnik, m. 1) die Wiese; — 2) mali, veliki t. (April, Mai), C.; pogl. traven.
1297. tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.
1298. trdína, f. 1) = trdost, die Härte, Cig., Jan.; — 2) die Verhärtung, Cig., Jan.; t. v vimenu, C.; trdine v pljučih, Strp.; — 3) fester Boden, fester Untergrund, Cig. (T.); ( opp. močvirje), Svet. (Rok.); — 4) nebeška t., das Himmelsgewölbe, das Firmament, Mur., Cig., Jan.; — 5) die Festung, ogr.- M.; — 6) = ledina, Danj.- M.; — eine Herbstwiese (die nur einmal gemäht wird), Cig.; — 7) = trda trava, Gor.
1299. 1. trèp, trépa, m. das einmalige Zu- und Aufschlagen der Augenlider: t. očesa, trepi in migi, C.
1300. tresíka, f. das Pfahlrohr (arundo donax), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).

   401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani