maj (201-300)

201. kopitljáčək, -čka, m. = majhen otrok, ki z nogami kopitlja, Vrt.
202. korę̑n, * m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes ( gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda- Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas. ^*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.- Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.- C.).
203. kosteníca, f. 1) nicht vom Kerne gehende Pfirsich, M., Ip.- Erj. (Torb.), Kras; — 2) neka trta, Vrtov. (Vin.); — 3) das Fleischerbeil, Cig.; — 4) kosteníce, neke majhne, deloma iz kosti narejene sani, Bled; — 5) das Rheuma, das Podagra, pri Koboridu- Erj. (Torb.); prim. kostnica 2).
204. košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.- Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.- Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).
205. 1. košúlja, f. 1) der Korb, Z.; — okrogel, iz srobotine spleten košek z majhno odprtino, v katerega se lešniki, orehi i. t. d. spravljajo, C., M., Kras; — 2) ein Handwägelchen mit geflochtenem Wagenkorb, Idrija.
206. kotlìč, -íča, m. dem. kotel; 1) das Kesselchen; — der Weihwasserkessel, C.; — das Kesselthal, Notr.; — 2) pl. kotlíči, das Maiglöckchen (convallaria majalis), Lanišče v Čičih- Erj. (Torb.).
207. krepẹ̑la, f. 1) = krepel, f., Rib.; — 2) pl. krepẹ̑le, majhen jarmič, Št.- Valj. (Rad).
208. krẹ̑səc, -sca, m. dem. 1. kres 2), majhen kres.
209. 1. krẹ̑sək, -ska, m. = kresec, majhen kres.
210. krı̑č, m. der Schrei, das Geschrei; krič je bil pred krčmo; velik krič pa majhen ptič = viel Geschrei, ein kleines Ei, Mur.; (viel Worte, wenig Sinn, Cig.).
211. kriváč, m. 1) der Krummfüßige, C.; — 2) majhen, zakrivljen nož, das Gartenmesser, das Rebenmesser, Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.), C., Gor.; (krvač, Mik., Štrek.).
212. krivopę̑tnica, f. krivopetnice so bajeslovna bitja, ki imajo noge zasuknjene, peto spredaj a prste zadaj, Trenta- Slovan I. 311.
213. krvník, m. 1) der Henker, Jan., Zv.; — 2) der eines Mordes Schuldige, Mur.; — 3) das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.
214. 1. kùm, kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče- Levst. (Rok.).
215. láber, -bra, m. bajeslovno bitje: majhen dedek, bel in svetel, Pjk. (Črt. 85.).
216. láčən, -čna, adj. 1) hungrig; l. kakor pes; l., da se vanj vidi; l., da se duša v njem lovi, Cig.; lačnega beliti, majiti, am Hungertuche nagen, M.; — l. biti česa, ein gieriges Verlangen nach etwas haben, Cig.; — 2) lȃčnọ črevo, der Leerdarm, Cig. (T.); — lȃčnọ, gen. -nega, die Weiche, Tolm.
217. lástovičica, f. das Schellkraut (chelidonium majus), Cig.
218. 2. latína, f. 1) = lata, C.; — 2) dolgo, neobtesano, neomajeno smrekovo drevo, Notr.
219. lę́dje, n. die Lenden, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; tudi: pl. ledja, Cig., Jan.; vaša ledja imajo prepasana biti, Ev. (Rok.).
220. 2. lę̑dnik, m. eine Art Wicke (vicia): mala grašica v silju, ima bridko zrno in majhno stročje, C.; po ledniku kruh pogreni, Z.
221. lẹpodúha, f. wohlriechendes Maiglöckchen (convallaria majalis), Tuš. (R.).
222. 2. lẹ́va, f. neki majhen ptič, C., prim. levica 3).
223. lı̑špati, -am, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken; sebe in hišo l., Ravn.; — l. se, sich putzen, sich schmücken, Cig.; — 2) l. se, sich zieren, spröde thun, Zora; — 3) = abrinden: protje l. = protje majiti, Gor.; — koža se lišpa = se cepi za nohtom, Dol.
224. makacàł, -ála, m. der Hebel; v uganki: črn majhen makacal veliko klado zgane (= bolha), Tolm.- Erj. (Torb.).
225. makulatūra, f. tiskovine, ki nimajo več nobene vrednosti ali so pokvarjene, die Maculatur, Cig., Jan.
226. (mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja ( arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.- M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.- Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? ( iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., ( nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
227. máləhən, -hna, adj. = majhen, Jan.
228. malen, adj. = majhen, Jan., ogr.- C.; — hs.
229. mȃlica, f. 1) das kleine Essen zwischen Frühstück und Mittagmahl (dopoldanja m.), und zwischen Mittagmahl und Nachtmahl (popoldanja m.), Kop., Gor., Ig (Dol.); — die Jause, Mur., Cig., Jan.; — die Brotschnitte, Cig., Jan.; — 2) majhna krava, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Wenigkeit, die Kleinigkeit, Jan.; ta malica detelje = ta majhni kos zemlje, z deteljo obsejan, Gor.
230. mȃnji, adj. compar. ad majhen (mal), = manjši.
231. mȃnjši, adj. compar. ad majhen (mal), kleiner, geringer.
232. maslę́nka, f. 1) das Butterrührfass, C., Valj. (Rad), BlKr.; — 2) das Schmalzbrötchen, das Schmalzkipfel, Mur.; — 3) die Butterbirne, Cig., C., Tolm., Kras, Mariborska ok.- Erj. (Torb.), BlKr.; — tudi neko jabolko. Ip.- Erj. (Torb.); der Balsamapfel, C.; — 4) eine Art Angerblume mit gelben Blüten, ("krave imajo od nje več masla"), C.; — = maselnica, maselnik, die Feldlilie (lilium martagon), Cig.
233. mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. ( t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.- Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid- Erj. (Torb.).
234. mı̑hən, -həna, adj. = majhen, Guts., Goriš.- Mik., KrGora; mihen čas, Guts. (Res.); Mam miheno kajžo, Npes.-Schein.
235. mikrokōzəm, -zma, m. majhen svet, človek, mišljen kot majhen svet, der Mikrokosmus.
236. minən, -nəna, adj. = majhen, Rož.- Kres.
237. mládəc, -dca, m. junger Mensch, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — mladci = mlad f. die Jungen, die junge Zucht, Cig.; prasice imajo mladce (mlasce), po štiri, pet, šest, Ravn. (Abc.).
238. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki ( Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
239. motílj, m. gelbliches Cyperngras (cyperus flavescens), (imajo vero, da škodi ovcam), Vas Krn- Erj. (Torb.); — prim. metulj 2).
240. možı̑c, m. 1) das Männchen, das Männlein; majhen m., Trub.; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
241. mrlìč, -íča, m. die Leiche, der Leichnam; mrliča imajo v hiši; mrliča nesejo; — tudi mŕlič, -íča, na vzhodu.
242. mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin- Erj. (Torb.).
243. 2. múšica, f. dem. muša; das Saumrösslein: ravno toliko je bilo konj, majhnih grivastih mušic s privezanim sedlom, Jurč.
244. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
245. nadẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) mit Holz belegen, fournieren, Cig.; nadelana roba, fournierte Arbeit, Cig.; — 2) besticken, C.; Nadelana peča, gesticktes Haupttuch, Z.; — 3) cesto, pot n., durch Beschotterung u. dgl. eine Straße, einen Weg herstellen, Z., Ravn.; Nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); po slabo nadelanem potu, Jurč.; — 4) eine gewisse Menge von einer Sache verfertigen: veliko zaloge n., Ravn. (Abc.); — 5) nadelan je, er hat einen Rausch, Cig., Gor.
246. nadlę̑ža, f. = nadlega: zavoljo majhine nadleže začneš kleti, Bas.
247. nadpolovíčən, -čna, adj. über die Hälfte: nadpolovı̑čna večina, die absolute Majorität, Cig., Jan., nk.
248. nadvǫ̑rnik, m. der Palastvorsteher, Cig.; der Palatin, h. t.- Cig. (T.), C.; der Majordomus, Cig. (T.); der Pfalzgraf, Jan. (H.).
249. nagnésti, -gnétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge kneten: n. testa za pet hlebcev; — 2) anschoppen, vollstopfen; koš n.; cerkev je nagnetena (gedrängt voll); — n. se, sich zusammendrängen: veliko ljudi se je nagnelo v majhno cerkvico.
250. nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
251. natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
252. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
253. nẹkǫ̑d, adv. irgendwo (herum); an gewissen Orten; — nekod imajo tako navado ...; nekod sem hodil, koder je bilo mnogo gob videti; od nekod, irgendwoher; — po nekod, an einigen (gewissen) Orten; tudi: nẹ́kod.
254. nę̑žica, f. neki majhen denar: der Heller, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.
255. nȏsež, m. v uganki: štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža; štirje streljajo, eden pometa (krava, imajoča štiri noge, dva roga, dve očesi, dve ušesi, štiri sesce in rep), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
256. 1. oblȃk, m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.- Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)- Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
257. oblȃtovəc, -vca, m. oreh imajoč na sebi še zeleno lupino, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. oblakovina.
258. ōbol, m. majhen grški denar, der Obolus.
259. obrȃzək, -zka, m. dem. obraz; 1) das Gesichtchen; — 2) das Bildchen, Cig., Jan., C.; majhen obrazek nebeškega veselja, Guts. (Res.); — 3) die Form, die Gestalt, die Figur, C.; mesec se v obrazku srpa kaže, ogr.- Valj. (Rad).
260. odíčiti, -dı̑čim, vb. pf. schmücken, M., Let.; — verklären, verherrlichen, M., ogr.- Let.; odičeno telo, C.; odičena majka božja, ogr.- C.
261. odslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. weglehnen; o. desko od stene, Cig.; o. zapah ali pokrov, s katerim so mesteje zaslonjene, den Ofendeckel weglehnen, Dol.; vhodišče o. komu, Jurč.; duri se tiho in skrivaj majhno odslonijo, Jurč.
262. odžẹ́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel hinwegschneiden, Cig., M.; sapica je majala visoko odžeto strnišče, Jurč.; — 2) den Schnitt (des Getreides) beenden.
263. ogrȃdnica, f. majhen, ograjen pašnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
264. ogrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. erwärmen; bähen: bolne ude o., Cig.; — o. se, sich erwärmen, sich auswärmen; komaj sem se ogrela v sobi, tako me je zeblo; (ogrẹvèn, -éna = ogret, Dalm.- Cv.).
265. ohlȃnčən, -čna, adj. von gehecheltem Flachs: kmetje imajo hodno, ohlančno in pražnje platno, grobe, mittelfeine und feine Leinwand.
266. oklę́cati, -cam, -čem, vb. pf. wackelig machen: oklecana kljuka, t. j. taka, katera se na vse strani maja, Gor.
267. omȃgati, -am, vb. pf. 1) = premagati, Z.; dokler je majhen, štiri omaga, kadar je srednji, svet obrača, kadar je star, po semnji skače (vol), Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = onemagati, die Kräfte verlieren; od žeje o., vor Durst verschmachten, Cig.; — in Verfall kommen, zugrunde gehen, bankerott werden, Cig., Jan.; — 3) o. si, zu Kräften kommen, sich behelfen, zu Vermögen kommen, vzhŠt.- C.; — 4) o. koga, stärken, C.; (v poslednjih dveh pomenih se rabi tudi še kot vb. impf. ad omoči).
268. omahedráti, -ȃm, vb. pf. = omajati, Notr.
269. 1. opı̑rati, -am, vb. impf. ad opreti; stützen: o. omahujočega, C.; gospod opira vse, kateri imajo pasti, Trav.- Valj. (Rad); — anstemmen, Mur.; — o. kako reč na kaj, einer Sache etwas zugrunde legen, Cig.; — o. se, sich stützen, sich stemmen, sich anlehnen; o. se na palico, Z.; Pokrivač sem jaz, V močne lapte se opiram, Staro streho vam razdiram, Danj. (Posv. p.); — o. se na kaj, auf etwas beruhen, sich auf etwas gründen, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se na koga (kaj), sich auf jemanden (etwas) berufen, Cig.
270. oprȃvica, f. die Verrichtung, das Geschäft, die Arbeit, M., ogr.- C., Raič (Slov.); ženske imajo v hiši veliko opravice, SlGor.
271. orǫ̑žnica, f. die Waffenkammer, die Rüstkammer, Mur., Cig., C.; orožnica, t. j. tista shramba, kjer imajo orožje, Levst. (Zb. sp.); das Waffenhaus, das Zeughaus, das Arsenal, Cig., Jan., DZ.
272. osǫ̑jnica, f. 1) ein absonniger Platz, C., Nov.; — 2) die zweiblättrige Schattenblume (majanthemum bifolium), Z.
273. osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt ( fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave ( geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar ( mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.- Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.- Valj. (Rad); (po nem.).
274. oškǫ̑dba, f. die Beschädigung; majhna o., leichte Beschädigung, Cig.
275. oškŕbiti, -im, vb. pf. schartig machen, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); o. skledo, oškrbljena majolika, BlKr.
276. otı̑mati, -am, vb. impf. ad oteti, = otemati, Cig.; široko razprostrte roke ga otimajo, da popolnoma ne izgine v snežnih brezdnih, LjZv.
277. ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik- M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
278. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
279. pȃjək, -jka, m. die Spinne; hišni p., die Hausspinne (tegenaria domestica), veliki ptičji p., die große Vogelspinne (mygale avicularia), morski p., die gemeine Meerspinne (maja squinado), Erj. (Ž.); povodni p., die Wasserspinne (argyroneta), p. riba, der Spinnenfisch (callionymus), p. skakač, die Tigerspinne (salticus), Erj. (Z.); — (pomni: pajenk, Guts.).
280. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
281. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
282. plečàt, -áta, adj. mit starken Schultern, breitschultrig, Mur., Cig., Jan.; majhen ali p., Cig.; plečat, dolg berač, LjZv.
283. 2. plę́ka, f. majhna lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
284. plesȃvəc, -vca, m. der Tänzer; Oj majhno postojva, preljubi plesavec! Preš.
285. plušč, m. die Schwarzwurz (consolida major = symphytum officinale), Dict., Hip.- C.
286. počíti, -čı̑jem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
287. poddrȗštvọ, n. 1) ein kleiner Besitz, die Hofstatt, Cig., Blc.-C.; kakega poddružnika posestvo, (bajta, majhen kos zemlje), Notr.; — 2) die Inwohnerschaft, Ig (Dol.).
288. podkoválọ, n. das Hufeisen: 'Majo pa za podkovala Stare klinje in kresala, Št.- Kres.
289. podlasníki, m. pl. majhni lasje, zlasti po tilniku, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
290. podpȃda, f. 1) die Mauke (eine Krankheit der Pferde und Rinder), Cig.; — 2) neke kraste, ki jih imajo otroci, Dol.
291. podŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) abscharren: blato s ceste p.; — 2) ein wenig reiben; — 3) bereiben, Cig.; puško z majeronom p., C.
292. podr̀k, -dŕka, m. = ples: kadar ni mačke doma, imajo miši podrk, Npreg.- Jan. (Slovn.).
293. podstȃva, f. das Daruntergestellte, die Unterlage; — das Kleiderfutter, Cig., Jan.; — das Gestell, der Untersatz, Jan.; der Säulenstuhl, Cig.; — die Pflugschleife, C.; — = poddel, der Vorschuh, Valj. (Rad); — das Fundament (eines Gebäudes), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Basis ( phys., phil.), Cig. (T.); die Grundlage, Cig., Jan.; mojemu rodoljubju neomajna podstava, Str.; brez podstave, unbegründet, Cig.; das Substrat, Jan.; v podstavo rabiti, zur Grundlage dienen, Levst. (Nauk); — der Stamm, das Thema (eines Wortes), Levst. ( LjZv.), nk.
294. podščetína, f. majhni studenci, ki močijo zemljo, pos. na travnikih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — koren: sьk-.
295. pohlidẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig wehen: rahli vetrič je pohlidel, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; Majhen vetrc pohlidi, In na veji kaplje ni, Slom.
296. pojẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. 1) athmen, Mur.; sapo p., Luft schöpfen, Athem holen, C., Dalm.; komaj sapo pojemljem, ich athme kaum, Z.; — dušo p., in den letzten Zügen liegen, Dalm.; = pojemati, Cig., C., Kast.; verenden: ne daleč od njega pojemlje krvaveč zajec, LjZv.; p. kakor ribica na suhem, Str.; — schluchzen, Mur., Cig.; — 2) abnehmen (an Menge, Größe, Intensität, Kraft u. dgl.); vino pojema = že po malem iz soda teče, C.; mesec, ogenj, luč pojema, Cig.; zima, spomlad pojema, C., Zora; glas pojema, die Stimme verhallt, Cig.; draginja pojemlje, Dict.; — pojemajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); — an Gesundheit abnehmen, C.; pojema, es geht mit ihm zuende, Cig.; od lakote p., C.
297. pokazíti, -ím, vb. pf. untauglich machen, verderben; kako orodje p.; vino z mešanjem p.; — še to pokazi ošabnost, kar imajo dobrega in lepega, Ravn.- Valj. (Rad); to mu je zdravje pokazilo, das hat seiner Gesundheit geschadet, Cig.; — entstellen, obraz komu p.; p. komu kaj, jemandem etwas vereiteln, einen Strich durch die Rechnung machen; — p. se, misslingen, nicht gut gerathen; delo se je pokazilo; kruh se je pokazil.
298. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
299. polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
300. pomagálọ, n. der Behelf, das Hilfsmittel, Cig. (T.), Erj. (Som.), DZ., Nov., Levst. ( LjZv.); naj se poprijemajo tega branila in pomagala, Cv.

   1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani