lan (2.037-2.136)

2037. stvòr, stvǫ́ra, m. das Geschöpf, Jan., Valj. (Rad); živ stvor, ein lebendes Wesen, Erj. (Min.); rastlinski s., ein Pflanzengebilde, Zv.; — stsl.
2038. sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen ( min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht ( fig.), Cig.
2039. suhóta, f. 1) die Trockenheit; — dušna s., C., Burg., Cv.; — trockene Witterung, V.-Cig., Levst. (Zb. sp.); — 2) die Hagerkeit, Cig., Jan.; — 3) etwas Trockenes: nisem imel kaj jesti razven kruha, tiste suhote, Jurč.; — trockenes Land, Jan.; premenil je morje v suhoto, Dalm.; prikaži se suhota! Ravn.- Valj. (Rad); iti skozi morje po suhoti, Trub.- Let.; — 4) das Gebäude, Štrek.; s. je vsak prostor, ki je pod streho: ima več suhot, nego mu jih je treba, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); bes. ein Wirtschaftsgebäude, Cig.; gospodarske suhote, Zv.; — die Hütte, Cig., C.; — 5) das Obdach, der Unterstand, Cig., DZ.
2040. suhozę̑məc, -mca, m. der Landbewohner (im Gegensatz zum Seemann), Cig. (T.).
2041. suhozẹ́mski, adj. festländisch, Land-: suhozemske živali, Erj. ( LjZv.).
2042. suknjáča, f. der Rock ( zaničlj.), Zv.; bes. ein langer, grober Rock, Z.
2043. sȗlica, f. die Lanze, der Spieß; — ( der Pfeil, Meg.- Mik., Mur.).
2044. sȗličar, -rja, m. der Lanzenträger, der Lanzenknecht, Cig., Jan., C., Jap. (Sv. p.), ZgD.
2045. sȗličarka, f. die Lanzenschlange (trigonocephalus), Erj. (Ž.).
2046. sȗličast, adj. lanzenförmig, Cig., Jan., nk.; lanzettförmig: s. list, Tuš. (R.), Zv.
2047. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
2048. sȗličba, f. der Lanzenkampf, das Turnier, C.
2049. sȗličica, f. dem. sulica; die Lanzette, Cig., Jan.; — der Schröpfschnapper, Cig.
2050. sȗličišče, n. der Lanzenstiel, C.
2051. sȗličnik, m. der Lanzenträger, Cig., Levst. (Zb. sp.).
2052. sȗlj, m. das Wasserschaff, C.; — die Butte, Bolc- C.; posoda za slano meso, Tolm.; — lesena posoda, v katero se spravlja skuta, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — (suj, Schaff, Rez.- C.).
2053. sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.- Valj. (Rad).
2054. sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.- C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
2055. sušı̑łnica, f. 1) die Darre; — der Dörrofen; s. za sadje, lan itd.; — 2) die Trockenkammer, der Trockenboden, DZ., Levst. (Pril.).
2056. sȗšnik, m. 1) ein trockener Wind, C.; der Landwind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); — 2) das Pfropfreis, Cig., C.
2057. svátovščina, f. 1) die Hochzeitsfeier, Mur., Cig., Jan.; na svatovščini biti, Cig.; — 2) die Verlobung: svatovščino delati, Hal.- C.; — 3) coll. die Theilnehmer an einer Hochzeit, Škrinj.- Valj. (Rad); Že postljica postlana, Je svatovščina zbrana, Preš.
2058. 1. svẹ̑t, svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall ( nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.- C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.- Valj. (Rad).
2059. svetíca, f. 1) die Heilige, rok. iz 15. stol., kajk.- Valj. (Rad); — 2) die Heiligenpflanze, das Cypressenkraut (santolina), C.
2060. svẹtlíka, f. 1) ein leuchtendes Ding, ogr.- C.; — 2) eine Art weißer Apfel, C.; prim. svetlica 5); — das Glanzgras, das Kanariengras (phalaris), Cig.
2061. svẹtlı̑n, m. 1) der Brillant, Cig., Jan.; — 2) der Leuchtkäfer (pyrophorus), Erj. (Ž.); — 3) eine Art Apfel: die Glanzreinette, C.; — svetlini, Nachtkerzen (oenothereae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
2062. svẹtlína, f. 1) der Lichtglanz, die Helle, Jan., Z., kajk.- Valj. (Rad); das Tageslicht, ogr.- C.; — 2) eine lichte Stelle, C.; — 3) der Lichtstoff, Cig., Jan.
2063. svẹtlọ̑st, f. 1) die Helle, die Helligkeit; s. razsvetljenih predmetov, Žnid.; — der Glanz ( min.), Cig. (T.); kovinska s., der Metallglanz, Sen. (Fiz.); — 2) die Erlaucht, die Durchlaucht, Cig., Jan.; kraljeva svetlost! königliche Majestät! Hip. (Orb.).
2064. svı̑łən, -łna, adj. die Seide betreffend, Seide-, Mur.; svilna gosenica, svilni črv, die Seidenraupe, Cig., Jan.; svilni lesk, der Seidenglanz, Cig.
2065. svı̑łnica, f. 1) die Seidenpflanze (asclepias syriaca), Tuš. (B.); — 2) = sviloprejka, die Seidenraupe, Cig., Jan.
2066. svilȗška, f. sviluške, Pflanzenmilben ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
2067. svı̑t, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.
2068. svítək, -tka, m. 1) der ringförmige Tragwulst, den man auf den Kopf gibt, um darauf leichter etwas tragen zu können, der Tragring; brez svitka škaf na glavi nositi; — 2) etwas Ringartiges, Kranzartiges: s. smokev, ein Kranz Feigen, Cig.; — s. dratu, eine Drahtrolle, Cig.; — voščeni s., der Wachsstock, Cig., DZ.; — der Wulst (in den Säulenordnungen), Cig.; — der Ring, die Krone (an Hufen und Klauen), Cig.; — der Atlas (in der Beinlehre), Cig., Cig. (T.); — v svitke jesti, gierig essen, v svitkih mu je šla jed v grlo, die Speisen wurden von ihm hastig verschlungen, Lašče- Levst. (M.); — 3) der Pfannenkuchen, Cig.; — 4) der Wasserwirbel, Cig.; — 5) v svitke iti, sich sehr ängstigen, Cig.; ( zum Kreuz kriechen, Z.); — 6) roženi s., die hornartige Tellerschnecke (planorbis corneus), Erj. (Ž.); = roženasti s., Jan.
2069. svlȃk, m. der abgestreifte Schlangenbalg, Jan. (H.).
2070. svọ̑ra, f. der Langbaum, der durch das Vorder- und Hintertheil des Wirtschaftswagens geht, die Langwiede, Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; — prim. sora, sovra.
2071. svọ̑rən, -rna, adj. Langwieden-: svorni jezik, das aus dem Hintertheile des Wagens ragende Ende der Langwiede, die Wagensterze, Cig.
2072. svȓž, -ı̑, f. 1) das Pflanzenmark, das Baummark, Dict., Hal.- C., Met., jvzhŠt.; (svrž, m., Mur., Cig.); — 2) der Überrest eines Astes im Holz, der Astknorren, Cig.; — 3) die Nuss, das Klößchen im Brote, C.; — 4) der Ast, Cig., ogr.- C., Valj. (Rad); mladina ne sme črne ali rdeče svrži imeti, C.
2073. šȃja, f. = žensko krilo od mezlana, ( it.: saja, wollenes Ueberkleid), Kras- Erj. (Torb.).
2074. 2. šápa, f. = motika, die Haue, Ip., Klanec ( Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. it. zappa, die Haue, Mik. (Et.).
2075. 2. šápniti, šȃpnem, vb. pf. schnappen, haschen, Cig., Jan., M.; š. po čem, nach etwas langen, greifen, C.
2076. ščapíca, f. ein dünner, langer Stecken, kajk.- Valj. (Rad).
2077. ščína, f. = ščindra, Tolm.- Erj. (Torb.); pazderje od konopelj, lanu, Črniče ( Goriš.), GBrda.
2078. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
2079. ščı̑tarka, f. 1) die Schildflechte, Cig.; — 2) der Schildkäfer (cassida viridis), Erj. (Ž.); — 3) kača š., die Schildschlange (naja Haje), Erj. (Z.).
2080. ščúkast, adj. 1) schlank, dünn, C., Z.; — 2) ščukasto gledati, scharf anblicken, C.
2081. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
2082. šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
2083. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
2084. šı̑bka, f. 1) langes, dünnes Stück eines Metalls, die Barre: železo v šibkah, das Stabeisen, Cig. (T.); železne šibke, eisernes Fenstergitter, Vrt.; — 2) der Gewehrladstock, C.
2085. šibkọ̑st, f. 1) die Biegsamkeit, Cig., Jan., M.; — 2) die Schlankheit, die Schmächtigkeit, Cig., Jan., M.; — 3) die Schwäche.
2086. šírjenje, n. die Ausbreitung; die Fortpflanzung ( phys.): premočrtno š. svetlobe, Žnid.
2087. škȃrnjak, m. der Milan (milvus), Frey. (F.); die Babelweihe (milvus vulgaris), Erj. (Z.); = rjavi š. (milvus regalis), Frey. (F.).
2088. škrgoȗstnica, f. der Wurmfisch (amphioxus lanceolatus), Erj. (Ž.).
2089. škripótəc, -tca, m. der Spitzwegerich (plantago lanceolata), C.
2090. škrjánəc, -nca, m. die Lerche (alauda); rajši danes pečenega škrjanca, ko jutri kokoš, Npreg.- Jan. (Slovn.); poljski š., die Feldlerche (a. arvensis), blatni ali čopasti š., die Haubenlerche (a. cristata), laški š., die Kalanderlerche (a. calandra), Cig., Frey. (F.).
2091. šlépati, šlę́pljem, -páti, -pȃm, vb. impf. 1) mit den Fingern schnalzen, Rib.- M.; — 2) z dlanjo š., mit der flachen Hand schlagen, C.
2092. šljútati, -am, vb. impf. langsam, schleichend gehen, langsam und erfolglos arbeiten, C.
2093. šǫ́ja, f. 1) der Eichelhäher (garrulus glandarius); ( die Elster, Dalm.- Valj. [Rad]); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
2094. šǫ̑pati, -am, vb. impf. = perje obirati kaki živali: ptiča, kokoš š., BlKr.; — š. se, sich mausen: ptiči se šopajo, BlKr.; — prašiča š. = zaklanemu, poparjenemu prašiču ščetine rvati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. entschuppen, Levst. (Rok.).
2095. šótovina, f. das Torfland, Cig., Ig (Dol.).
2096. špẹ̑glar, -rja, m. die Schellente (anas clangula), Frey. (F.).
2097. špehár, -rja, m. 1) der Speckhändler; — 2) = umazan, nečeden človek; — 3) = slaninar 2), der Speckkäfer, Jan.
2098. špı̑la, f. der Wurstspeiler, Cig., Jan., Gor., Notr., Savinska dol.; — eine lange hölzerne Nadel, Mur.; — prim. stvn. spillā, spinalā, spinila, Mik.
2099. špȗnt, m. pri tesarjih taka zveza med lesom, da deske ali bruna segajo v utore, vsekane v stebre; na špunt delan svinjak, C., Dol., Št.; — tudi: tak steber z utori, jvzhŠt.; — ( die Nuth, V.-Cig.); — iz nem. Spund (istega pomena).
2100. štȃrəc, -rca, m. 1) na štarec voziti, (lange Baumstämme) auf den zerlegten zwei Wagentheilen fahren und mittelst einer Stange lenken, Levst. (Rok.); — 2) na štarec vreči (žabo), mittelst eines Hebels in die Höhe schnellen, Levst. (Rok.); — prim. bav. starz, nem. Sterz.
2101. štúliti se, -im se, vb. impf. sich spreizen, sich sträuben, Jan.; — = obotavljati se ( prim. stvn. stullan, švab. stollen) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2102. šušlják, m. ein langsamer Mensch, der Zauderer, der Mauschler, Valj. (Rad), (šušljek, Mur., C.).
2103. šušljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam thun, zaudern, mauscheln, C., Z.; — 2) still reden, lispeln, C.
2104. šȗšnja, f. eine im Reden und Handeln langsame Person, Fr.- C.
2105. švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).
2106. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno- Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
2107. švı̑gljast, adj. lang und dünn o. schlank: š. človek, švigljasto drevo, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.).
2108. švop, m. spremiti koga (s) švopom i sopom (mit Sang und Klang), BlKr.
2109. támor, -óra, m. = tamar, Gor.- Valj. (Rad); hlev pri planinskih kočah, Bled ( Gor.).
2110. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
2111. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
2112. telẹ́ga, f. 1) der innere lange Sprießel des Ochsenjoches, C., Dol., Valj. (Rad); — 2) pl. telege, = jarem, das Ochsenjoch, Jan.- Cig., Dalm., Polj., Št.
2113. təptáti, -ȃm, vb. impf. stampfen; — mit Füßen treten; t. zemljo; niedertreten; t. travo; ( pren.) deželo t., das Land verwüsten, Dalm.
2114. težkokŕvən, -vna, adj. schwerblütig, melancholisch, Cig. (T.), M.
2115. težkomı̑səłn, -səłna, adj. schwermüthig, melancholisch, Jan.
2116. težkomı̑səłnost, f. die Schwermuth, die Melancholie, Cig., Jan.
2117. tı̑k, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
2118. 2. tíkati, tı̑kam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.
2119. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
2120. tı̑nj, m. 1) Plankenreihe, Guts.; — 2) die Planke, Habd.- Mik., DZ.
2121. tı̑njevje, n. die Plankenreihe, Guts.
2122. tískanica, f. 1) die Druckschrift, Cig. (T.); — 2) die Blankette, DZ.
2123. tlȃčej, m. ein langsamer Mensch, Jarn.
2124. tǫ̑je, adv. za toje, von gleicher Größe, von gleichem Werte, Gor.; letina je za (en) toje kakor lani, Idrija.
2125. tółči, tółčem, vb. impf. schlagen; t. se po hrbtu; orehe t., Nüsse aufschlagen, aufklopfen; (im Mörser) stoßen; poper, cuker t.; kamenje t., Steine klopfen; — srce mi tolče, das Herz pocht mir; — dolg čas t., sich langweilen; — nemški t., deutsch radebrechen; — t. se, sich schlagen, fechten.
2126. tozę̑mstvọ, n. das Inland, DZ.
2127. tǫ́žən, -žna, adj. 1) Klage-; tǫ̑žno pismo; tožni dan, der Amtstag vor dem Gerichte; — 2) = otožen, traurig, Rez.- C.; melancholisch, Cig., nk.; ( prim. tužen).
2128. tǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) klagen, jammern; t. komu svoje nadloge; vedno toži, da se mu slabo godi; — t. se, sich beklagen, jammern; t. se na kaj, na koga, über etwas, jemanden klagen; — 2) verklagen; svoje sošolce hodi tožit učitelju; — gerichtlich klagen; toži ga zaradi dolga; t. na trpež ali smrt, auf Leib und Leben klagen, V.-Cig.; t. se, processieren, Processe führen; — t. se, sich anklagen: t. se svojih grehov, C.; — 3) toži se mi, ich habe keine Lust, es verdrießt mich; toži se mi vstati, delati; nekaterim se toži samim misliti, Glas.; — ich empfinde Langeweile, Guts.- Cig., C.; danes se mi strašno toži, Kamnik- M.; — ich werde schläfrig, es schläfert mich, Cig., Polj., Tolm.; — 4) ich sehne mich: po drugih jedeh se jim toži, Ravn.- Mik.; ich vermisse schwer; toži se mi po domu, po prijateljih.
2129. tǫ́žnost, f. die Traurigkeit, die Betrübnis, Rez.- C., nk.; — die Melancholie, M.
2130. trȃtarica, f. koza tratarica je ona, ki se pase okolo hiš, a ne hodi po leti v planino, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
2131. trẹbíšče, n. das Hauland, das Gereut, Cig., Jan.
2132. 1. trẹbník, m. 1) der Ausräumer, Cig.; — der Roder, Cig.; — 2) = trebež, das Rodeland, Jan., C.
2133. trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.- Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.- Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič ( Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.- Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.- Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.- Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.- M., C., Ig (Dol.), Notr.
2134. tretjerę̑dnik, m. = član tretjega reda svetega Frančiška, ZgD.
2135. 2. tŕniti, -nem, vb. pf. 1) sprühen, springen: iskre trnejo, C., Z.; — 2) ( trans.) ausspritzen, Jan.; — 3) = otrniti, (das Licht) putzen, Pohl., Mur., Mik.; — 4) landen, Pohl., Jarn.- Cig., Mur.
2136. trosocvẹ̑tka, f. trosocvetke, die Sporenpflanzen, Cig. (T.), Tuš. (R.).

   1.437 1.537 1.637 1.737 1.837 1.937 2.037 2.137 2.237 2.337  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani