Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

lan (137-236)

  1. naklȃnjati, -am, vb. impf. ad nakloniti; 1) ein wenig beugen oder neigen; n. se, sich neigen, Mur., Cig. (T.); — dan se naklanja k večeru, Mur.; — n. se komu, sich vor jemandem verbeugen, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — n. se, Anlage, Neigung zu etwas haben, Cig.; — 2) n. koga na kaj, lenken, bewegen, bestimmen, Mur., Cig.; vse naklanja svojcem na dobro, Cig.; Empedokles je naklanjal ino obračal mlade ljudi na brumo, Trub. (Psal.); ne naklanjaj mojega srca na hude reči, Trub. (Psal.); — 3) n. komu kaj, zuwenden, zukommen lassen: n. komu postavno pomoč, jemandem den gesetzlichen Beistand leisten, DZ.
  2. náslan, adj. ein wenig salzig, salzicht, Jan.
  3. naslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck bespicken: n. zajca, Cig.
  4. naslanjáč, m. der Lehnsessel, Cig., nk.
  5. naslanjálọ, n. die Lehne, Cig., nk.
  6. naslȃnjati, -am, vb. impf. ad nasloniti; anlehnen; glavo n. na roko; — n. se, sich anlehnen; — n. se na kaj, auf etwas beruhen, sich gründen, Cig., Jan.; — n. se na koga, sich auf jemanden berufen o. beziehen, Cig.
  7. nedodẹ̑lan, adj. unvollendet, unfertig.
  8. neizšǫ̑lan, adj. ohne Schulbildung.
  9. neobdẹ̑lan, adj. unbearbeitet; unbebaut.
  10. neosedlán, adj. ungesattelt.
  11. neslȃn, -slána, adj. 1) ungesalzen; neslana jed; še neslanega kropa nisi vreden; — 2) abgeschmackt, fade; neslane besede; neslano govoriti; neslan človek.
  12. neslanáriti, -ȃrim, vb. impf. neslano se vesti, neslano govoriti, Dol.
  13. neslánəc, -nca, m. ein fader Mensch.
  14. neslánka, f. ein fades Weib.
  15. neslánost, f. 1) die Ungesalzenheit; — 2) die Abgeschmacktheit, die Fadheit.
  16. ọ̑blanəc, -nca, m. nav. pl. oblanci; 1) die Hobelspäne: das Bierzeichen, Kr.- Cig.; — 2) diljice pri žagi, s katerimi se debelost odmerja deskam, Notr.
  17. ọ̑blanica, f. der Hobelspan.
  18. ọ̑blanje, n. 1) das Hobeln; — 2) Hobelspäne.
  19. odklȃnjanje, n. 1) das Wegbeugen; — 2) das Ablehnen.
  20. odklȃnjati, -am, vb. impf. ad odkloniti; 1) wegbeugen; abseits richten, abneigen, Cig., M.; ablenken, Žnid.; iglo magnetno o., Let.; — o. se, abweichen, declinieren ( phys.), Cig., Jan.; svetloba se odklanja od premega pota, Žnid.; — ablehnen; o. ponudbe; — 2) o. se, Verbeugungen machen: po dnevi ino po noči se mu je odklanjal, Jsvkr.
  21. odposlánəc, -nca, m. der Abgesandte, der Delegierte, nk.
  22. odposlȃnstvọ, n. die Delegation, nk.
  23. odslȃnjati, -am, vb. impf. ad odsloniti; weglehnen, Cig., M.; odslanjala je tiho vrata svoje izbe, Jurč.
  24. ohlȃnci, m. pl. = ohlanice, Cig.
  25. ohlȃnčən, -čna, adj. von gehecheltem Flachs: kmetje imajo hodno, ohlančno in pražnje platno, grobe, mittelfeine und feine Leinwand.
  26. ohlȃnčji, adj. = ohlančen, Mur.
  27. ohlȃnica, f. gehechelter Flachs, Mur., Jan.; = pl. ohlanice, Cig.
  28. oklȃnjati se, -am se, vb. impf. ad okloniti se; ausweichen, meiden: o. se koga, česa, Cig., BlKr.- M.
  29. oneslániti, -slȃnim, vb. pf. entsalzen, Cig.
  30. oplȃnkati, -am, vb. pf. mit Planken umgeben, beplanken.
  31. ǫ̑rglanje, n. das Orgelspiel.
  32. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
  33. oroslȃnj, m. = oroslan, ogr.- Valj. (Rad).
  34. oslaníniti, -ı̑nim, vb. pf. mit Speck bespicken, Cig.
  35. oslȃnjati se, -am se, vb. impf. ad osloniti se; o. se na kaj, sich auf etwas stützen o. gründen, auf etwas beruhen, Cig. (T.), Zora.
  36. ošlániti, -šlȃnem, vb. pf. mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, M., Gor.- Levst. (M.).
  37. pajčolȃn, m. das Dünntuch, der Flor, der Florschleier, Mur., Cig., Mik.; — prim. pačolat.
  38. pajčolȃnast, adj. aus Flor, floren, Cig.
  39. paskvilānt, m. der Pasquillant, Cig.
  40. pı̑lanice, f. pl. 1) Feilspäne, Cig.; — 2) Sägespäne, Notr.
  41. plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.- C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.
  42. plȃn, -ı̑, f. 1) offene, waldfreie Gegend, Cig., Jan.; — der Vorplatz, Cig.; obmestna p., das Glacis, Jan.; — 2) die Fläche, Jan.; vodoravna plan, eine horizontale Fläche, Cig.; — (plan, m. die Ebene, Mik.).
  43. plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.- Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
  44. plándič, m. ( nam. pladnjič), der Teller, Meg.
  45. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
  46. plȃnəc, -nca, m. der Alpenbewohner, Jarn., Cig.
  47. planēt, m. premičnica, der Planet.
  48. planētən, -tna, adj. Planeten-: planetna pot, die Planetenbahn, Cig. (T.).
  49. planētnik, m. das Planetarium, Cig. (T.); — rus.
  50. planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče- Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).
  51. planiglōb, m. poloblo kazano na ravni ploskvi, das Planiglob, Cig., Jan., Cig. (T.).
  52. planíka, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tuš. (R.), Gor.- Vrt.
  53. planimētər, -tra, m. ploskvomer, das Planimeter, Cig. (T.).
  54. planimetrı̑ja, f. ploskvomerstvo, die Planimetrie, Jan., Cig. (T.).
  55. planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško ( Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta- Erj. (Torb.).
  56. planı̑nar, -rja, m. der Alpenbewohner, der Älpler, der Senn, Cig., Jan.
  57. planı̑narica, f. die Alpenbewohnerin, die Sennin, Cig., Jan.
  58. planináriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig.
  59. planı̑narstvọ, n. die Alpenwirtschaft, Nov.
  60. planı̑nčan, m. der Älpler, Z.; der Alpenhirt, M.
  61. planı̑nəc, -nca, m. der Alpenbewohner, der Älpler.
  62. planínica, f. dem. planina, eine kleine Alpe.
  63. planíniti, -ı̑nim, vb. impf. die Alpenwirtschaft verrichten, Senne oder Sennin sein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  64. planı̑nka, f. 1) die Alpenbewohnerin; — 2) die wohlriechende Schwarzorche (nigritella suaveolens), Zv.
  65. planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
  66. planı̑nski, adj. Alpen-.
  67. planı̑nščak, m. 1) der Alpenbewohner, Erj. (Izb. sp.); — 2) der Alplattich (homogyne), C., Medv. (Rok.).
  68. planı̑nščica, f. die Sennin, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  69. planı̑nščina, f. das Geld, das für die Benützung der Alpenweide gezahlt wird, Gor.
  70. planíšče, n. ein freier Platz, Pot.- Cig., Jan.; die Esplanade, Jan.; ein Stadtplatz, C.; okroglo p., das Rondel, Cig.; — = planica, BlKr.- Let.
  71. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
  72. plánja, f. eine offene, freie Fläche, Cig., Jan.; čistina na gori, rekše svet brez drevja, C., Soča, Trenta- Erj. (Torb.).
  73. planjȃva, f. prvotno: ein baumloser steiler o. ebener Platz mitten im Walde, Erj. (Torb.); planjava je večja od planice; ni sploh vsaka ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more tako imenovati, Erj. (Torb.); na planjavi, in einer offenen Gegend, Cig.
  74. plȃnje, n. 1) das Schöpfen; — 2) das Schwingen (des Getreides); — 3) das Wogen; — prim. 1. plati.
  75. 1. plȃnka, f. die Alpenbewohnerin, Cig.
  76. 2. plȃnka, f. das Zaunbrett, die Planke; — pl. planke, der Bretterzaun; črez p. skočiti; — iz nem.
  77. plankáča, f. na dolgem toporišču nasajena tesarska sekira z ravno ostrino in bradljem za gladko obtesavanje tramov, Nov.- C., Notr.; — prim. plenkača.
  78. plȃnkati, -am, vb. impf. beplanken, Cig.
  79. plȃnkovəc, -vca, m. der Bretternagel, Cig.
  80. planóta, f. das Plateau, Cig., Jan., Cig. (T.); gorska p., die Hochebene, Jes.; = visoka p., nk.
  81. planováti, -ȗjem, vb. impf. Senne oder Sennin sein, Jan., Nov., Mik., Svet. (Rok.).
  82. plȃnšar, -rja, m. der Senne, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Vod. (Pes.), Gor.
  83. plȃnšarica, f. die Sennin, Cig., Jan.
  84. planšáriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
  85. planšárnica, f. die Sennerei, Jan.
  86. plȃnšarski, adj. Sennen-, Jan. (H.).
  87. plȃnšarstvọ, n. die Sennerei, die Alpenwirtschaft, Cig., Jan., DZ., Nov.
  88. 1. plȃnta, f. etwas Gebogenes, der gebogene Theil eines Gegenstandes, vzhŠt.
  89. 2. plānta, f. die Rebenreihe (zwischen Äckern), Štrek., Ip.; die Rebenhecke, das Rebenspalier, C., Z.; — iz furl., Štrek. (Arch.).
  90. plantáriti, -ȃrim, vb. impf. hinken, C.
  91. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
  92. plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.- Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave ( nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.- Vest. (III. 126.).
  93. plántavəc, -vca, m. der Krummbeinige, der Hinkende, Mur., vzhŠt.
  94. plantavíti, -ím, vb. impf. krumm machen, C.
  95. plántavka, f. die Hinkende, Z., jvzhŠt.
  96. plantína, f. der Weinheckenpfahl, Nov.- C.; — prim. 2. planta.
  97. plantúcati, -am, vb. impf. = šantucati, hinken, Fr.- C.
  98. plantúsati, -ȗsam, vb. impf. = plantucati, C.
  99. plantúsav, adj. hinkend, C.
  100. plantúsavəc, -vca, m. der Hinkende, C.

   1 37 137 237 337 437 537 637 737 837  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA