lan (1.237-1.336)

1237. nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.
1238. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
1239. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
1240. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
1241. nùda, interj. wohlan! ogr.- C.
1242. nùdar, interj. wohlan! kajk.- Mik.
1243. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
1244. nūncij, m. papežev poslanec, der Nuntius.
1245. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
1246. obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.- Mik.; sklanja se navadno le drugi del ( prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.- Mik.
1247. občíslati, -am, vb. pf. wert erachten, M.; Ne boš dolg' občislana, Npes.-K.
1248. obdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. bearbeiten; o. polje, vinograd; obdelana zemlja, cultiviertes Land; kamen o., den Stein behauen, Cig.; hlod o., den Holzblock abzimmern, Z.; — verarbeiten, Cig., Jan.; bes. in der Stampfmühle fertigstampfen, Gor.; — übel zurichten, Cig.; (mit Worten) verarbeiten, ausmachen, Cig., Gor.
1249. obdẹlovȃnje, n. 1) das Bearbeiten; o. zemlje, die Bodencultur; — die Cultivierung, Cig. (T.); — o. lanu, der Flachsbau, Cig., Jan.; — 2) kar se prinese v malin, da se obdela v stopah, Gor.
1250. obhǫ́dən, -dna, adj. 1) ambulant, Cig.; Begehungs-: obhǫ̑dna komisija, DZ.; obhodna straža, die Patrouille, Cig., Jan.; — Umlaufs-: obhodni čas, Sen. (Fiz.); — 2) umgehbar, Mur., Cig.
1251. obhǫ́dnica, * f. zvezda o. = premičnica, der Planet, Jan. (H.).
1252. obhǫ̑dnik, m. der Currendenträger, der Bote, C.; dekanijski, občinski o., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Kaplan, Cig., Notr.- Z.; "po nekatere kraje obhodnika imenujejo kaplana, ker na mesto župnika hodi po župi n. pr. k bolnikom i. t. d., Erj. (Torb.); — der Priester, der in den Filialkirchen die Messe lesen muss, Štrek.; — = pohajač, Vod. (Izb. sp.).
1253. obírati, -bı̑ram, vb. impf. ad obrati; 1) abpflücken, ablesen, abnehmen; listje, gosenice, sadje o.; — 2) beklauben: kosti obirati, Knochen abklauben, an Knochen knaupeln; — berač hiše obira, der Bettler bettelt von Haus zu Haus, Cig.; pri igri o. koga, jemanden beim Spiel ausziehen; — o. se, lausen, Cig.; ptički se obirajo, die Vögel putzen sich, Cig.; — o. se pri delu = langsam arbeiten, Cig.; on je predolgo se obiral in oprezoval pri svojem poslu, Jurč.; — 3) o. koga, jemanden ausrichten, verleumden; — 4) = izbirati (v neki igri), Vreme- Erj. (Torb.).
1254. obję́ti, -jámem, vb. pf. umfassen; o. koga črez pas; — herumlangen, Cig.; motvoz ne objame, Z.; — umarmen; — (obimem, Trub.- Mik.).
1255. oblačíca, f. die Gewitterwolke, Z.; oblačici zvoniti, drohendem Gewitter läuten, Z., Dol.; v spanju niso vedeli, kaka oblačica se zbira črez nje, Jurč.; — das Wölkchen, Vrt.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
1256. oblẹ̀n, -lẹ́na, m. die abgestreifte Schlangenhaut, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
1257. oblı̑k, m. 1) = 1. oblika, Valj. (Rad); — 2) = 1. lik 2), der Glanz, die Politur, Jan. (H.).
1258. oblı̑žje, n. die nächste Umgebung, Cig., Jan., M., nk.; čedni trg s krasno delanim obližjem, Slovan.
1259. obljúbiti, -im, vb. pf. 1) versprechen, verheißen; o. komu hčer za ženo; — geloben; obljubljena dežela, das gelobte Land; o. se kam ( n. pr. na božjo pot), das Gelübde thun, irgendwohin zu wallfahrten; obljubljen praznik (katerega si kaka soseska izvoli), der Votivfeiertag, Ig (Dol.); — (beim Kaufe) anbieten; koliko si cenil, in koliko je obljubil? — 2) versichern: obljubim, da je bilo tako, Cig.; mislili so si, obljubim, gewiss dachten sie, Ravn.; — 3) obljubljen = priljubljen, beliebt, nk.
1260. obǫ̑jnica, f. deska za oboj: die Schiffplanke, Cig., DZ.
1261. obǫ̑rki, m. pl. 1) die Halskrause, C.; — 2) kar se obere s črev zaklane živine (mast, mrenica), (óborki) jvzhŠt.
1262. obrẹ̑žje, n. die Ufergegend, das Uferland, das Gestade, Cig., Jan., Cig. (T.); z velikim obrežjem, küstenreich, Cig. (T.).
1263. obsadílọ, n. die Bepflanzung ( z. B. mit Bäumchen), C.
1264. obsadíti, -ím, vb. pf. 1) ringsum bepflanzen: o. kako mesto z drevjem, Cig.; — 2) bepflanzen, besetzen: vrt s sadnim drevjem o., Obstbäume überall im Garten pflanzen, Cig., Jan.
1265. obsájanje, n. 1) das Umpflanzen; — 2) das Bepflanzen, M.
1266. obsájati, -am, vb. impf. ad obsaditi; 1) umpflanzen, Cig.; — 2) bepflanzen, Cig., Jan., M.
1267. obsę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) umfangen, Mur., Cig., Jan.; o. koga črez život, einen um den Leib fassen, Cig.; — herumlangen, Cig.; — 2) in sich fassen, begreifen, Cig., Jan., Cig. (T.); — zusammenfassen, Cig., Jan., Cig. (T.).
1268. obsę́gati, -am, vb. impf. ad obseči; 1) umfangen, umfassen; herumlangen, Cig.; — 2) in sich fassen, enthalten, begreifen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) abziehen: o. britvo na kamenu, na jermenu, BlKr.
1269. obsẹ̀v, -sẹ́va, m. die Bestrahlung; der Glanz, C.
1270. obuvák, m. der Stiefelanzieher, der Stiefelhaken, Mur., Danj.- Mik.
1271. obveljáti, -ȃm, vb. pf. Geltung erlangen; njegov nasvet ni obveljal, sein Antrag drang nicht durch, Cig.; njegova je obveljala, er behielt recht, Cig.
1272. ocẹdíti, -ím, vb. pf. abseihen: o. grah, das Wasser von den Erbsen abrinnen lassen, Cig.; — = precediti, durch Seihen reinigen, ausseihen, Cig.; filtrieren, Cig. (T.); — o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; povezniti škaf, da se ocedi.
1273. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
1274. očȃlarica, f. = naočarka, die Brillenschlange, Bes.
1275. očȃnstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Meg., Dalm.; — 2) das Vaterland, Trub.- Mik.
1276. očȃstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Dict., Kras- Cig., Jan.; očastvo prevzeti, nach dem Vater den Grund übernehmen, Dol.; o. gre od kraja v kraj, die Erbschaft versplittert sich, Cig.; — po očastvu, durch Erbschaft, Vrtov. (Vin.); — 2) das Vaterland, Mur.
1277. očetnína, f. 1) das väterliche Erbe, M.; — 2) das Vaterland, M.
1278. očetnjȃva, f. das Vaterland, Cig., Jan., M., Valj. (Rad).
1279. óčevstvọ, n. 1) die Vaterschaft, C.; — 2) das väterliche Erbe, C.; — 3) das Vaterland, C.
1280. očína, f. das väterliche Haus, die Heimat, C.; — das Vaterland, Cig., C., Jurč. (Tug.).
1281. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
1282. odbòr, -bóra, m. der Ausschuss, das Comité, Cig., Jan., nk.; deželni o., der Landesausschuss, Cig., Jan., nk.; občinski o., der Gemeindeausschuss, Cig., Jan., nk.; čitalnični o., das Lesevereinscomité, Cig., Jan., nk.; izvršilni o., das Executivcomité, DZ.
1283. odbǫ̑rnik, m. das Ausschuss-, das Comitémitglied, Cig., Jan., nk.; deželni odbornik, das Mitglied des Landesausschusses, nk.
1284. odcẹdíti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen lassen, abseihen; vodo o. od česa, Cig.; — o. se, langsam abrinnen: povezniti škaf, da se odcedi voda.
1285. odcẹ́jati, -am, vb. impf. ad odcediti; kleinweise abrinnen lassen, wegseihen; — voda se odceja; das Wasser fließt langsam ab, Levst. (Močv.); — jed se mu je pričela odcejati (= v slast iti), Zv.
1286. oddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) abarbeiten, abnützen: oddelati si roke, Zora; — 2) aufhören zu arbeiten, Jarn.; ti si že oddelal, jaz pa še ne, jvzhŠt.; — 3) aufthun, aufmachen; (o. kar je zadelano): o. luknjo, Mur., Cig.; — 4) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Cig., ogr.- M.; o. komu, da ne bode volkodlak, LjZv.
1287. oddẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad oddelati; 1) aufmachen, aufthun (o. kar je zadelano), Cig.; — entzaubern, Cig.; — 2) zurückwirken, reagieren, Cig. (T.).
1288. odəmíti, -ím, vb. pf. o. koga, zum Bewusstsein bringen, C.; jemandes Geist aufrichten, C.; — o. se, zum Bewusstsein gelangen, C., Z.; — prim. odumiti.
1289. odgovǫ́rən, -rna, adj. 1) verantwortlich: o. za kako reč, Cig., Jan., M., nk.; sam s seboj odgovoren o vsem, persönlich verantwortlich für alles, Levst. (Močv.); — 2) odgọ̑vorən, Antwort-: odgovorna poslanica, das Antwortschreiben, DZ.
1290. odhǫ́dnik, m. 1) der Abiturient, Cig., Jan.; — 2) der excurierende Priester (Kaplan), Meg., C.
1291. odkàr, conj. = od kar, seitdem; odkar sem živ, kaj tacega nisem videl, so lang ich lebe, in meinem Leben habe ich nichts solches gesehen.
1292. odložíti, -ložím, vb. pf. 1) weg-, ablegen; klobuk, orožje o.; abladen; odloži breme; odloži nekoliko, vsega ne moreš nesti; — niederlegen: o. poslanstvo; — 2) verschieben, aufschieben; odloženemu delu roglji rastejo, = verschobene Arbeit wird sauer, C.; kar se odloži, se ne opusti, Met.; — 3) (ein Kind) weglegen: ljudje govore, da so ga cigani odložili, Erj. (Izb. sp.).
1293. odrápati, -pam, -pljem, vb. pf. bekratzen, zerkratzen; ali te je mačka odrapala? jvzhŠt.; obtolčeni, odrapani, bosi nogi, Bes.; o. se, zerkratzt werden: ves sem se odrapal po grmovju, jvzhŠt.
1294. odràs, -rása, m. ( nam. odrast), der Spross, die Pflanze, ogr.- Mik.
1295. odsẹ̀v, -sẹ́va, m. der Widerschein, der Reflex, der Abglanz, Cig. (T.), C., nk.
1296. odsláti, ǫ́dšljem, vb. pf. wegsenden, absenden, Cig., Šol., C., Dalm.; — odslan, entlassen, Dict.; — o. koga, abweisen, C.
1297. odtrę́sti, -trę́sem, vb. pf. (einen Theil) wegschütteln; odtresti nekoliko jabolk z jablane, ako jih je preveč na njej; — losrütteln, Cig.; — von sich schütteln: o. jarem, Z.; — prim. otresti.
1298. odzvòk, -zvǫ́ka, m. der Nachklang: o. dajati, resonieren, Cig. (T.).
1299. odzvòn, -zvǫ́na, m. der Nachklang, Mur.- Cig.
1300. odžvènk, -žvę́nka, m. der Wiederklang, der Nachklang, Cig.
1301. oflíkati, -flı̑kam, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande abprügeln, Z., jvzhŠt.
1302. oflíkniti, -flı̑knem, vb. pf. o. koga, jemandem einen Hieb mit einem langen, dünnen Gegenstande versetzen, Z., jvzhŠt.
1303. 2. ǫ̑gəł, -gla, m. die Kohle; črn kakor o., kohlschwarz; živi o., die Glutkohle; blatni o., die Moorkohle, svetli o., die Glanzkohle, iglasti o., die Nadelkohle, črni o., die Schwarzkohle, koščeni o., die Knochenkohle, Cig. (T.); — piše se tudi: ogelj, Cig. (T.), Valj. (Rad) i. dr.
1304. ogrozíti, -ím, vb. pf. bedrohen: ogrožen, gefährdet, DZ.; ogrožena domovina, das bedrohte Vaterland, Let.
1305. ohlápən, -pna, adj. nicht eng anliegend, locker, schlotterig, lax; ohlapno zvezati, locker o. nachlässig binden, Cig.; ohlapna obleka, ein weites Gewand; ohlapni črevlji, Cv.; — ohlapne roke biti, lange Finger machen (= izmikati), Cig.; — ohlapna vest, ein laxes Gewissen, Zv.; ohlapne in razustne popevke in zdravice, laxe und ausgelassene Lieder u. Trinksprüche, Jurč.
1306. ohránjenik, m. der Erhalter, Ravn.; der Heiland, Meg., Trub., Dalm.
1307. okmę́tovati, -ujem, vb. pf. die Landbauarbeiten bestellen, das Feld bebauen, bepflügen, Cig.
1308. okọ̑lica, f. die Umgegend, die Umgebung; mestna okolica; — die Gegend, der Landstrich, Cig., Jan., C.; der District, der Bezirk, Cig., Jan.
1309. okràj, -krája, m. 1) der Landestheil: ves okraj je vinoroden, Slovan; der Bezirk, der District; sodnji (sodnijski) o., der Gerichtsbezirk, politični o., der politische Bezirk, nk.; — 2) der Rand, das Ufer, Mur., Cig.; — der Hutrand, die Krämpe, Cig., Valj. (Rad).
1310. okrẹ́vati, -am, vb. pf. 1) gesunden, zu Kräften gelangen, sich erholen, Cig., Jan., C.; — 2) stärken: svojo dušo o., C.; — o. se, sich erholen, Kr., LjZv.
1311. olı̑lək, -lka, m. 1) die abgelegte Schlangenhaut, Jan., C.; — 2) ein mieternder Krebs, Mur.
1312. ǫ̑man, m. der Alant (inula), Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); veliki o. (inula helenium), Medv. (Rok.), Strp.
1313. ǫ̑manov, adj. Alant-, Cig.
1314. ǫ̑manovəc, -vca, m. der Alantwein, Cig.
1315. omədlẹ́vanje, n. 1) das Ohnmächtigwerden; — 2) das heftige, schmachtende Verlangen.
1316. omədlẹ́vati, -am, vb. impf. ad omedleti; 1) (wiederholt) ohnmächtig werden; — verschmachten: od žeje o., Z.; od žalosti o., Jsvkr.; — 2) schmachtend o. heftig nach etwas verlangen; o. na kaj, Ip.- Mik., Tolm.- Erj. (Torb.), Dol., jvzhŠt.; o. za čim, BlKr.; za večnim žitkom o., ogr.- Valj. (Rad); kdor ima, nagniva (= pije), kdor nima, omedleva, Kras- Erj. (Torb.).
1317. omikávati, -am, vb. impf. ad omikati; 1) hecheln, Mur.; o. lan, Trst. (Let.); — 2) bilden, Cig.
1318. omrzávati, -am, vb. impf. 1) mit Reif überziehen: slana travnike omrzava, Danj. (Posv. p.); — 2) kalt werden, Dict. ( Mik.).
1319. opası̑łnica, f. 1) der Leibgurt, Mur., Cig., Jan.; — die Officiersbinde, Vod. (Izb. sp.); — das kirchliche Cingulum, Z.; — 2) der Sattelgurt, V.-Cig.; — 3) ein langes Seil, das um den beladenen Heuwagen gebunden wird, der Heuwagenstrick, die Heuleine, Cig., Dol., Kras; — 4) = opasilo 2), das Kirchweihfest, Cig.
1320. opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.
1321. opočásniti, -čȃsnim, vb. pf. verlangsamen, Cig. (T.).
1322. opomóči, -mǫ́rem, vb. pf. aushelfen, Jan.; aufhelfen, Z.; čebele so mi opomogle, Z.; o. si, zu Mitteln oder Kräften gelangen, sich behelfen, sich emporarbeiten; = o. se, Cig.
1323. opǫ̑tnik, m. = trpotec, der Wegerich (plantago), Dol.
1324. opravník, m. der Functionär, C., DZ.; občinski opravniki, die Gemeindeorgane, Levst. (Nauk); — der Geschäftsleiter, Jan.; obrtovni o., Levst. (Pril.); der Factor, Cig., Jan.; der Commissionär, der Disponent, Cig.; der Manipulant, C.; der Geschäftsträger, Jan.; der Agent, Cig., Jan., DZ.; konzulski o., der Consularagent, DZ.; trgovski o., der Handelsagent, Cig., Jan.; — = upravnik, der Verwalter, Cig.; — oprȃvnik, gospodar in velitelj v planinskem stanu ter ob enem tudi sirnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
1325. opr̀h, -pŕha, m. 1) der Schimmelansatz, Cig., M., Valj. (Rad); — 2) der Aussatz, der Ausschlag, Mur., Cig., Jan.; — 3) der Anflug, Cig. (T.), C.; der Schneeanflug, Cig.; — 4) das Abfallen der Rebenblüten, Cig., M., Vrtov. (Vin.).
1326. orȃł, f. 1) das Pflügen, Cig., Bes.; — 2) das Ackerland, C., Svet. (Rok.); prišel sem z orali, C.; — 3) das Joch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.; kakšna o. zemlje, etwa ein Joch Land, Levst. (Močv.).
1327. oráłən, -łna, adj. zum Pflügen gehörig: orȃłna priprava, die Ackergeräthe, Cig.; oralni konj, vol, Cig.; — ackerbar, pflügbar, urbar, Cig., Jan.; oralna zemlja, Ackerland, Cig.; oralno polje, Mur.
1328. oraníca, f. das Ackerland: senožeti in oranice, LjZv.
1329. oratár, -rja, m. der Ackernde, der Pflüger, der Ackersmann; danes imamo oratarja, jvzhŠt.; — der Landbauer, der Landmann, Cig., Jan.; tudi: orȃtar, LjZv.
1330. órẹh, -ẹ́ha, m. die Walnuss, der Walnussbaum; navadni o. (juglans regia), Tuš. (R.); tudi: laški o., Cig., Jan.; ni piškavega oreha vreden = er ist keinen Schuss Pulver wert; laže, kakor bi orehe tolkel = er lügt ohne Scheu, Met.; — podzemeljski o. (trachis hypogaea), Tuš. (B.); — povodni o., sad (trapa natans), Tuš. (B.); = vodni ali bodeči o., Josch; — divji o., der Kreuzdorn (rhamnus alpina), Ip.; — svinjski o., das Saubrot (cyclamen), ogr.- C.; — strupeni o., das Krähenauge (nux vomica), Strp.
1331. órəł, -rla, m. der Adler; cesarski o., der Reichsadler; kraljevi o., der Kaiser- oder Königsadler (aquila imperialis), Erj. (Ž.); planinski o., der Steinadler (aquila fulva), Erj. (Ž.), Frey. (F.); ribji o., der Flussadler (pandion haliaetos), Erj. (Ž.); = morski o., Frey. (F.); o. kostižer, der Beinbrecher (falco ossifragus), Cig.; sivi o., der Schreiadler (aquila naevia), Frey. (F.).
1332. 1. orníca, f. 1) das Pflügeland, urbarer Boden, Cig., Jan., C., BlKr.; — 2) der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Bolc, Soča- Erj. (Torb.).
1333. osadíti, -ím, vb. pf. = obsaditi, bepflanzen: vrt o., Cig., M.
1334. osevrẹ̑, adv. um diese Zeit: lani o., Erj. (Izb. sp.).
1335. osínica, f. die Dünngranne (psilanthea tenella), Z.
1336. oskomína, f. 1) die Stumpfheit der Zähne, lange Zähne, Mur., Jan.; — 2) die Begierde nach etwas: o. imeti po čem, Z.; — prim. skomina.

   737 837 937 1.037 1.137 1.237 1.337 1.437 1.537 1.637  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani